nepremičnine
Sreda, 6. 9. 2023, 22.06
1 leto, 2 meseca
Tudi državni SDH bi gradil na poplavnem območju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,97
Na DUTB so zemljišče prodajali za sedem milijonov evrov, na SDH pa so ga pripravljeni prodati za 10,8 milijona evrov.
V Slovenskem državnem holdingu nadaljujejo postopke za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za enega zadnjih nepozidanih kompleksov zemljišč v Rožni dolini v Ljubljani. Zemljišča pod vrtnarijo Herzmansky pri Večni poti ležijo tik ob poplavni Glinščici, gradnja pa je bila po katastrofalnih poplavah leta 2010 ustavljena do izvedbe ustreznih protipoplavnih ukrepov.
Po poplavni karti Atlasa okolja so omenjena zemljišča v Rožni dolini na območju ne samo stoletnih poplav, temveč deloma tudi desetletnih, kar glede na neposredno bližino Glinščice niti ne preseneča. Ta vodotok je v Ljubljani v preteklosti povzročal velike težave, ki pa jih je precej omilila gradnja zadrževalnika pri Poti Roberta Blinca.
Po poplavni karti Atlasa okolja kompleks zemljišč SDH v Rožni dolini v pretežni meri leži na območju 100-letnih poplav, na zahodu bližje Glinščici pa celo na območju 10-letnih poplav.
Čeprav je občina namembnost zemljišč na tem območju spremenila že leta 2010 in tu predvidela gradnjo večstanovanjskih objektov, je ta sprememba sovpadla s katastrofalnimi poplavami, ki so med drugim močno prizadele jugovzhodni del Ljubljane. Po teh poplavah so začetek gradnje na tem območju vezali na gradnjo protipoplavnih ukrepov.
Najbližje temu, da bi se na območju v Rožni dolini med Glinščico in Cesto XVII začela graditi luksuzna stanovanja, je bila družba Gareta v lasti propadlega stožiškega gradbinca Gradisa G. Tudi ta družba je oktobra 2016 pristala v stečaju, po vrsti zapletov pa je, da bi preprečila oškodovanje stečajne mase, zemljišče v Rožni dolini za 7,9 milijona evrov kupila kar Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Ne samo poplavni, temveč tudi močvirnat teren
Po pripojitvi DUTB k Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) so v njegovi lasti pristala tudi dragocena zemljišča v Rožni dolini, za katera se na ljubljanski občini nadaljuje tudi postopek sprejema občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Na SDH so tri tedne po katastrofalnih avgustovskih poplavah objavili javno naročilo, s katerim iščejo izvajalca, ki bi za to območje izdelal delni občinski podrobni načrt. "Kljub morda ne najboljši prometni dostopnosti predstavlja bližina tako centra mesta kot večjih odprtih zelenih površin, vključno z elementom vode – Glinščico, odlično izhodišče za razvoj območja za potrebe bivanja," so navedli v razpisni dokumentaciji.
Iz nje je razvidno tudi že omenjeno dejstvo, da gradnja soseske enodružinskih, atrijskih, po možnosti pa tudi večstanovanjskih objektov ne bo mogoča do izvedbe protipoplavnih ukrepov tako na območju nove soseske kot v njeni neposredni soseščini.
Poleg že izvedenega zadrževalnika pri Poti Roberta Blinca je med protipoplavnimi ukrepi predvidena tudi zamenjava brvi čez Glinščico v Jamnikarjevi in Bizjakovi ulici ter vrsta drugih manjših posegov, med njimi ureditev manjšega zadrževalnika ob Tehnološkem parku in nadvišanje struge Glinščice dolvodno od Poti Roberta Blinca (z nasipom ali parapetnim zidom), kjer bi se to še izkazalo za potrebno.
A po besedah Žive Vidmar, članice sveta četrtne skupnosti Rožnik in žive enciklopedije o Rožni dolini, to ne bo dovolj, saj območje po njenih besedah ni problematično le zaradi mogočega razlivanja Glinščice, temveč tudi zato, ker gre za močvirnat teren, prepreden s talnimi precejalnimi vodami z Rožnika.
"V četrtni skupnosti smo že leta 2010 nasprotovali spremembi namembnosti zemljišča in gradnji stanovanj na območju, kjer so bile prej predvidene parkovne in športnorekreacijske površine," pravi Vidmarjeva, ki izpostavlja, da se njihovo mnenje do danes ni spremenilo. Ravno nasprotno, saj je bila v občinskem prostorskem načrtu iz leta 2022 ravno Rožna dolina identificirana kot območje, kjer so globoki jamski izkopi izredno težavni.
Zemljišče tudi prodajajo: radi bi skoraj 650 evrov za kvadratni meter
Na SDH pravijo, da se zavedajo omejitev, ki veljajo za "okoljsko občutljivo območje" v Rožni dolini, zato so že v začetnih fazah razvoja kot zavezanci za izvedbo javnega naročila pristopili k izboru izdelovalca prostorskega akta. Več o projektu niso povedali, saj so njihovi načrti povezani prav s sprejemom tega dokumenta.
Ob tem je zanimivo, da zemljišče na svoji spletni strani tudi prodajajo morebitnim investitorjem in to po ceni, ki je celo precej višja od tiste, ki so jo pričakovali na DUTB. Če so tam za 30 večinoma stavbnih zemljišč, skupaj velikih 16.669 kvadratnih metrov, izklicno ceno postavili pri sedmih milijonih evrov, kar je skoraj 420 evrov za kvadratni meter, so na SDH ceno dvignili na 10,8 milijona evrov, kar je skoraj 650 evrov za kvadratni meter.
