Nedelja, 11. 10. 2020, 15.53
4 leta, 2 meseca
To vam bo pomagalo, ko boste občutili hud stres
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
Z vedenjem, s katerim se vrnemo v trenutek "tukaj in zdaj", izklopimo stare dele možganov, ki se ukvarjajo z vsem mogočim, in dovolimo, da začnejo delovati novi možgani, ki se lahko realistično odzivajo na tisto, kar je res nevarno in kar ni nevarno.
Vsi se soočamo z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni 19. Spremembe vsakdanjika in nevarnosti, s katerimi se spoprijemamo, nam povzročajo stres. Na podlagi tega se lahko naučimo tudi nekaj dobrega - v času pandemije imamo izjemno priložnost, da si dvignemo toleranco za frustracije in doživljanje nelagodja, je prepričana psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek. To nam bo koristilo do smrti, pravi in v pogovoru s praktičnimi nasveti prikaže, kako si lahko pomagamo, ko občutimo hud stres ali stisko.
Poskrbeti moramo, da bomo čustveno stabilnejši, da bomo lažje prenašali frustracije in ne bomo tako občutljivi na vsako malenkost nelagodja, ko do tega pride, nam je v pogovoru ob včerajšnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja zaupala psihiatrinja.
Dobro si je pridobiti določena znanja. To lahko storimo z branjem literature, udeležbo na izobraževanjih in delavnicah, ki so v tem času postale še bolj dostopne prek spleta in jih lahko spremljamo kar iz udobja svojega doma. Poleg pridobivanja znanj pa je zelo pomembno tudi izvajanje določenih vedenj.
Če se na stres odzivamo z begom, so najboljše takšne vrste aktivnosti, ki možgane prepričajo, da se stresu umaknemo.
Prepoznajmo, kaj je naš prvi odziv na stresno situacijo
"Če nas je zelo strah ali nam je zelo neprijetno, če nam je zelo zoprno, se usedimo, obredno popijemo zeleni čaj, če je človeku to všeč, lahko gremo tudi obredno oplet vrt - torej si z neko dejavnostjo povrnemo občutek za "tukaj in zdaj" in dosežemo neko stopnjo mirnosti v sebi," pove Dernovškova.
"Vsak od nas naj ima priročno zbirko opravil in odzivov, kako si povrne ravnovesje. Marsikdo si bo pri tem mislil, 'saj grem na pir, pa je bolje'. Uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih substanc je v stresu zelo nepriporočljivo. Vodi namreč v zlorabo. Psihoaktivne substance hitro izboljšajo kemično stanje v naših možganih, težav pa ne rešijo. Poleg tega psihoaktivne substance ne povečujejo naših možganskih 'mišic' za prenašanje nelagodja, temveč ga znižujejo. Da ne omenimo, da so še drage in nevarne, alkohol pa še redi," dodaja Dernovškova.
In kaj naj bi bila priročna zbirka opravil in odzivov? Psihiatrinja razlaga, da gre za dejavnosti, ki se izvajajo za povrnitev ravnovesja, kar je tudi sicer najlažje preko dejavnosti. Če nas takrat, ko smo v stresu, bolita ramenski obroč in glava, to pomeni, da na stres reagiramo bolj z bojem – takšni ljudje morajo v svojo aktivnost vključiti delo z rokami. Če nas bolita hrbet v ledvenem delu, se odzivamo z begom. Če pa v stresnih situacijah običajno "zamrznemo", pa je treba telo najprej "zmehčati" s kakšno toplo kopeljo, masažo in podobnim, in ko "zamrznitev" mine, se spomnimo, ali se na to odzivamo bolj z bojem ali begom, razlaga Dernovškova.
"Če na stresne okoliščine običajno reagiraš bolj z bojem, je najbolje, da se lotiš dejavnosti, pri kateri vključiš svoje roke - "poribaš" kuhinjo ali kopalnico, morda opereš avto. Naši možgani namreč ne ločijo, ali smo sovražnika močno premikastili ali smo v resnici samo očistili kopalnico, oboje razumejo kot boj. Če običajno bolj reagiramo z begom, so za nas prave aktivnosti hoja, tek ali kolesarjenje, torej nekaj, kar možgani razumejo, kot da gremo stran od nevarnosti," pove Dernovškova.
"Naši možgani namreč ne ločijo, ali smo sovražnika močno premikastili ali smo v resnici samo očistili kopalnico, oboje razumejo kot boj."
Svoje možgane moramo v krizi nenehno opominjati na "tukaj in zdaj"
"Nekaj, kar pacientom svetujem, je, da če so v stresu, naj usmerijo pozornost v stik svojega telesa s površino, na kateri sedijo oziroma če stojijo, v stik s tlemi. Zavedajo naj se, kako se noge dotikajo tal, kako se s stegni in hrbtom dotikajo stola in potem jim rečem, naj z očmi pogledajo levo in desno in "skenirajo" celo okolico. Na ta način se namreč nemudoma vrneš v "tukaj in zdaj", in to je zelo pomembno," pojasnjuje Dernovškova.
S tem izklopimo stare dele možganov, ki se takrat ukvarjajo z vsem mogočim, in dovolimo, da začnejo delovati novi možgani, ki se lahko realistično odzivajo na tisto, kar je res nevarno in kar ni, še pojasni.
Če se naučimo spoprijeti se s stresom, bomo pridobili pomembno izkušnjo, da nelagodje pride in gre, mi pa ga znamo "preživeti".
Ne zavijajmo se v vato
"Na ta način vidimo, da nelagodje pride in gre. Bolečina pride in gre. In s tem, ko si zapomnimo, da nekaj neprijetnega pride in gre, dobimo občutek nadzora. Če pa je frustracija zelo huda, pa se je treba usesti in počakati, da bo najhujše minilo, ker zagotovo bo.
Na ta način dobimo dve izjemno pomembni izkušnji s seboj in svetom:
1. "Bilo je grozno, a je minilo. To pomeni, da neprijetnosti pridejo in grejo. Izgledalo je, da ne bo nikoli konec, a je minilo."
2. "Ne glede na to, kako grozno, boleče in neprijetno je bilo, sem zdržal/a. To pomeni, da zmorem zdržati marsikaj, česar si niti nisem mogel/moglaa predstavljati. Mislil/a sem, da se to ne da, a se očitno da. Če se bo še kdaj kaj hudega zgodilo, bom očitno zdržal/a, saj sem zdržal/a že zdaj. Razumem svojo moč in sposobnost preživetja. Bravo jaz."
"Ljudje pa se v želji, da bi se izognili vsemu nelagodju, prikrajšajo za možnost, da bi se naučili nelagodje prenašati in dobili pozitivno izkušnjo s seboj in svetom. In bolj, ko se izogibamo, težje in hujše bo nelagodje. Bolj, ko se s tem spoprimemo, lažje bo," pojasnjuje Dernovškova.
Izkušnja duševne motnje je zelo globoka, saj ji manjka občutek kontrole
Ljudje lahko občutijo skrajno stisko, ker se zavedajo, da njihovi možgani ne funkcionirajo.
"To je grozljiva izkušnja nemoči. A potem jih opomnim, da je bilo res težko, a so preživeli, kar pomeni, da se to da zdržati. In tudi, če se bo neko nelagodje ponovilo, zdaj vedo, da ga bodo preživeli. Svojim pacientom z izkušnjo duševne motnje rečem, da so bolj zdravi od splošne "publike" zato, ker zdaj vedo, kako tanka je meja, vedo, kako priti ven iz tega, vedo, da se to da zdržati in tudi vedo, kaj bi si še želeli," še doda Dernovškova, ki sicer predmet duševno zdravje predava tudi na medicinski fakulteti v Ljubljani in je ena od izvajalk izobraževanj na Programu OMRA, kjer se lahko poučimo o duševnem zdravju, izvemo več o motnjah, najdemo pomoč in poslušamo številna strokovna predavanja na to temo.
