To bo potreboval novi zdravstveni minister

Koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, SD in Levica se v delu, ki se nanaša na zdravstvo, deli na poglavje reševanja trenutnih težav in poglavje pogleda v prihodnost zdravstvenega sistema v Sloveniji. V javnosti najbolj odmevata prepoved popoldanskega dela zdravnikov iz javnega sistema pri zasebnikih in koncesionarjih ter ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Zaplet že pred podpisom koalicijske pogodbe

Dokument so omenjene stranke medsebojno že uskladile, morajo ga le še podpisati. A zapleti so se pojavili že pred podpisom koalicijske pogodbe. Danijel Bešič Loredan, kandidat za zdravstvenega ministra, je včeraj namreč napovedal, da bodo za skrajšanje čakalnih vrst v prvih 18 mesecih namenili 500 milijonov evrov, s čimer bi zdravstveni sistem pognali do zgornjih meja. Šele nato bodo odpravili popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih.

"Želimo priti do tega, da bodo imeli zdravniki v javnih ustanovah popolnoma enake pogoje kot zunaj javnih ustanov. To pomeni, da bo zdravnik v javnih ustanovah lahko delal dopoldne, popoldne in bo enako plačan. Tako nenadoma ne bo več nobene potrebe, da bi si kdo želel delati zunaj javnega zavoda," je za sinočnje Odmeve na Televiziji Slovenija pojasnil Bešič Loredan.

Novice Kandidat za zdravstvenega ministra: Tega si ne bi nikoli dovolili

O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa je napovedal, da naj bi leta 2024 dobili drugačen zdravstveni sistem, ki bo nadomestil 600 milijonov evrov, zbranih iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Če teh sredstev ne bodo našli, dopolnilnega zavarovanja pač ne bodo ukinjali in bo sistem ostal takšen, kot je zdaj. A prepričan je, da bodo v prihodnjih dveh letih to vendarle lahko izpeljali.

Tudi pol milijarde evrov ne bo pomagalo, če ...

Oftalmolog Matej Beltram, ki od leta 2019 v Ljubljani vodi zasebno samoplačniško ordinacijo, v prvem odzivu pozitivno ocenjuje načrte vlade, da poveča sredstva za zdravstvo. A ob tem opozarja, da ob nespremenjenem zdravstvenem sistemu tudi to ne bo pomagalo. Zato podpira napoved Bešiča Loredana, da se najprej analizira obstoječi sistem in se preveri, česa je sploh sposoben.

"To je dober preizkus. Zasebniki se bomo tudi tokrat spopadli s favoriziranjem državnih izvajalcev pred koncesionarji in zasebniki, kar je najmanj ustavno sporno. Gre namreč za koncepte, ki ne spadajo v zahodnoevropsko socialno državo. Javno zdravstvo bi moralo delovati kot eno, pacient mora dobiti storitev kjerkoli. Lastništvo ustanove, ali gre za državno ustanovo, koncesionarja ali tujega lastnika, je za pacienta nepomembno," pravi Beltram.

Ob tem spomni, da v številnih zahodnoevropskih državah za zdravje ljudi skrbi javno zdravstvo, katerega del so tako državne kot zasebne ustanove. To ponazori z nizozemskim modelom, kjer termina javno zdravstvo sploh ne poznajo, temveč je zdravstvo eno in vključuje vse izvajalce. Ni pomembno, kje se zdraviš, povsod storitev pokriva zdravstveno zavarovanje.

Ustavno sporno omejevanje popoldanskega dela

Beltram o prepovedi opravljanja popoldanskega dela pri zasebnikih opozarja, da gre po mnenju številnih pravnikov za sporno omejevanje dela določene poklicne skupine.

Zasebni oftalmolog Matej Beltram meni, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji izgubilo svoj smisel. Foto: Valentin Feremutsch

"Se pa strinjam, da se zdravnike in ves zdravstveni kader za več opravljenega dela nagradi, da potem ne iščejo dela še pri zasebnikih. Nekatere države, predvsem tiste z dovolj zdravniki, imajo tudi zelo jasen sistem konkurenčne klavzule; ali zdravnik dela v državni ustanovi ali kot zasebnik. A za to 'zvestobo državni ustanovi' prejme tudi finančni dodatek. Če pa se odloči za samostojno pot, je kot zasebnik enakovredno vključen v javni zdravstveni sistem, če seveda to želi," je pojasnil Beltram, ki je dalj časa delal tudi v Švici, kjer zdravstveni sistem deluje odlično.

Bešič Loredan veliko bolj pogumen od marsikaterega predhodnika

Beltram ministrskega kandidata Bešiča Loredana glede na njegova pretekla dejanja ocenjuje kot sprejemljivega. "Javno se je upal izpostavljati v boju proti korupciji, ker je delal v Švici, iz prakse pozna druge zdravstvene sisteme, je veliko pogumnejši od marsikaterega predhodnika," našteva njegove adute, a ob tem opozarja tudi na nevarnosti, ki mu grozijo. Misli predvsem na težave pri konkretnem spreminjanju dolgoletne prakse v slovenskem zdravstvu.

Na vprašanje, ali mu lahko načrte prekriža korupcija pri nabavi medicinske opreme, kjer letno izpuhti okoli pol milijarde evrov, Beltram odgovarja: "Če vprašate kateregakoli zdravnika iz državne ustanove, ki je prešel med koncesionarje, vam bo povedal, kako so se mu nabavne cene znižale. Menim, da gre za rešljivo težavo," je ponazoril Beltram.

Dodatno zavarovanje izgubilo svoj smisel

Meni še, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji izgubilo svoj smisel. "Namen tega zavarovanja ni več pravi, sredstva pa so vsekakor potrebna. V neko zdravstveno blagajno namreč prostovoljno vplačujemo neki znesek, zaradi dolgih čakalnih vrst pa teh storitev nismo deležni. Denar tako ostaja neporabljen, zasebne zavarovalnice pa z njim kupujejo razne ordinacije in medicinske centre. Tu ponujajo storitve za tretje, tako imenovano dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pa nima definirane vsebine košarice, temveč se ta prosto oblikuje na trgu," je pojasnil Beltram.

Novice Golob: Šli bomo po nekoliko drugačni poti. Mesec začasno na ministrstvo za delo. #video

Beltram še opozarja, da bo morala nova vlada veliko napora vložiti na primarni ravni. "Če pade družinska medicina, je zdravstvenega sistema konec," opozarja Beltram. Problematičen se mu zdi tudi premajhen vpis slovenskih dijakov na medicinsko fakulteto, saj ti očitno v tem poklicu ne vidijo perspektive.