Testen: projekt Lukenda ogrožen

Nezasedena prosta sodniška mesta so po njegovih besedah ena od glavnih tveganj za uspeh projekta Lukenda, kot enega ključnih razlogov za to pa je izpostavil neprimeren plačni položaj sodnikov. "Kadrovski" podatki so zaskrbljujoči V letu 2007 se je nadaljevalo izvajanje projekta Lukenda, vendar se je pokazalo, da je bila pravilna ocena, da predstavlja realizacija projekta na kadrovskem področju eno od glavnih tveganj za uspeh projekta, je ob predstavitvi letnega poročila o delu sodstva v letu 2007 dejal Testen. Podatki o nezasedenih prostih sodniških mestih in neuspešnih razpisih takšnih mest, zlasti na prvostopenjskih sodiščih, so po njegovih besedah zaskrbljujoči.

Neprimeren plačni položaj sodnikov

"Ocenjujemo, da je eden ključnih razlogov za takšno stanje neprimeren plačni položaj sodnikov, še zlasti v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v izvršilni in zakonodajni veji oblasti," je dejal Testen. Poudaril je, da nov plačni sistem, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, po oceni vrhovnega sodišča ni izpolnil zahtev odločb ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006 in ne zagotavlja ustreznega položaja sodnikov.

Testen je poudaril, da je potrebna nova sodna stavba

Projekt Lukenda pa poleg tega ogroža tudi prostorska problematika slovenskih sodišč. Po njegovih besedah je minister za pravosodje Lovro Šturm na tem področju storil veliko. Testen je poudaril, da je potrebna nova sodna stavba, saj iskanje dodatnih prostorov zunaj sedežev sodišč moti delo sodišč.

Testen je ponovil, da stavke sodnikov ne podpira Testen je ponovil, da stavke sodnikov ne podpira, kar je poudaril tudi v pismu vrhovnim sodnikom. Pismo je še pred napovedjo opozorilne stavke med 9. in 11. junijem spisal kot odziv na poziv člana stavkovnega odbora za podporo stavki. Prepričan je, da so zadnje sodniške zahteve nerealne. Kljub temu, da meni drugače kot večina sodnikov, pa Testen ne namerava odstopiti.

Sodniške zahteve Testen podpira v dveh točkah

Sodniške zahteve Testen podpira v dveh točkah. Strinja se, da je plačni položaj sodnikov neprimeren v primerjavi s plačnim položajem nosilcev oblasti v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Prav tako pa je po njegovem mnenju upravičena zahteva sodnikov, da se znižanje dodatka na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka upošteva šele od uveljavitve novega plačnega sistema in ne pred 1. januarjem letos.

Kot ustrezno pot za dosego sodniških ciljev je Testen izpostavil nov ustavni spor, ki ga pripravljajo. Stavka pa je po njegovem mnenju lahko še dodatno sporna glede na to, da sodniki s stavko uveljavljajo zahteve, ki so predmet spora na ustavnem sodišču.

Testen poudaril, da se skrajšuje tudi čas, potreben za rešitev zadeve

Lani so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje 748.904 zadev, rešila so jih 782.567, konec leta jih je nerešenih ostalo še 577.261. To po Testenovih besedah kaže na nadaljevanje trenda zmanjševanja števila nerešenih zadev, ki se je v lanskem letu glede na leto 2006 zmanjšalo za 4,9 odstotka. Sodišča so imela tako lani v delu več kot 1,35 milijona zadev.

Predsednik vrhovnega sodišča je izpostavil, da se nadaljuje tudi trend zmanjševanja števila nerešenih pomembnejših zadev, ki se je glede na leto 2006 zmanjšalo za 8,7 odstotka. Sodišča pa so lani glede na leto 2006 sodne zaostanke pri pomembnejših zadevah zmanjšala za 12 odstotkov, glede na leto 2000 pa za 48 odstotkov. Ob tem je Testen poudaril, da se skrajšuje tudi čas, potreben za rešitev zadeve.

Sodniki so lani dosegali več kot 135 odstotkov norme

Ob tem je opozoril, da so sodniki lani v povprečju dosegali več kot 135 odstotkov priporočenega obsega dela oz. norme. Pripad zadev se je lani nekoliko zmanjšal, vendar po Testenovih besedah ocenjujejo, da se sodstvo ne bo izkopalo iz hude preobremenjenosti, če ne bodo vzpostavljeni nekateri dodatni mehanizmi, ki bodo omogočali sistemsko razbremenitev sodstva.

Za normalizacijo in učinkovitejše delovanje sodstva in pravnega sistema vrhovno sodišče predlaga dodatne ukrepe, ki jih morata upoštevati izvršilna in zakonodajna veja oblasti. Zagotoviti je treba ustrezen plačni položaj sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja, je poudaril Testen.

Zagotoviti je treba sredstva za rešitev prostorske problematike vseh sodišč v taki višini, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotovila vsakemu sodišču poslovanje na eni sami lokaciji. Vrhovno sodišče naj se vključi v projekt e-pravosodje kot enakopravne partner, področje sodne izvršbe pa mora biti celovito prenovljeno tako z zakonodajnega kot tehničnega in organizacijskega vidika.

Sodna veja mora biti v zakonodajni postopek vključena že v začetni fazi priprave predpisov

Sodna veja mora biti v zakonodajni postopek vključena že v začetni fazi priprave predpisov, ki se tičejo delovanja in položaja sodstva. Za zmanjšanje velikega dela pripada zadev na sodišča mora vlada dosledno zagotavljati izvensodne oblike mirnega reševanja sporov v vseh sporih, v katerih kot stranka nastopa država. Na delovnopravnem področju pa mora zagotoviti sklenitev manjkajočih sporazumov o socialni varnosti.

Ob tem je Testen ponovil predlog, da se ob spremembah procesne zakonodaje dosledno odpravijo vse določbe, ki vrhovno sodišče določajo kot prvostopenjsko in pritožbeno sodišče ter dopuščajo, da se pred sodiščem zadnje stopnje obravnavajo dejanska vprašanja.