Četrtek, 21. 9. 2017, 18.28
7 let, 1 mesec
Temne prerokbe za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,88
1
Merila gospodarskega uspeha posamezne države so se skozi zgodovino precej spreminjala. Poglejmo podrobneje, katera so ta merila in kako se po njih odreže Slovenija.
Po drugi strani lahko velikokrat slišimo črnoglede napovedi ali že skoraj temne prerokbe za Slovenijo, venda je naša država po večini gospodarskih meril nekje na sredini.
- Zaradi visokih davkov se je slekla do golega
- Kako nevarno je utapljanje v dolgovih
- Koliko denarja ima pod palcem povprečni Slovenec
- Varčevati je treba, pa naj stane, kar hoče
Bruto domači proizvod na prebivalca
Glavno merilo gospodarske uspešnost po drugi svetovni vojni je – najprej na kapitalističnem Zahodu – postal bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca.
BDP je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države na letni ravni. Upoštevajo se le proizvodi in storitve, ki so dokončani in pripravljeni za takojšnjo uporabo. BDP na prebivalca dobimo tako, da BDP delimo s številom prebivalcev v državi.
Slovenija je glede na bogastvo na evropski lestvici na 19. mestu.
Slovenija v bogatem delu sveta in evropski sredini
Po podatkih Svetovne banke je slovenski BDP na prebivalca leta 2016 znašal 17.760 evrov. To zadostuje za 32. mesto na svetu med 178 državami in 19. mesto med evropskimi državami.
BDP glede na kupno moč: revni so manj revni, bogati manj bogati
Poleg nominalnega BDP na prebivalca se pogosto omenja tudi BDP na prebivalca glede na kupno moč. Ta BDP na prebivalca upošteva primerjavo kupne moči v posameznih državah.
Češka je v skupini tako imenovanih nekdanjih komunističnih držav glede na bogastvo naša najbližja zasledovalka. Pri BDP, merjenem po kupni moči, pa nas prehiteva.
Po svoje to merilo izkrivlja razlike med bogatimi in revnimi državami oziroma statistično zmanjšuje razlike. Eurostat rad uporablja merilo kupne moči, tako pa prikaže manjše razlike v bogastvu med bogatejšimi in revnejšimi članicami EU, saj je življenje v revnejših članicah bolj poceni.
Prepoceni življenje je vselej že samo po sebi znamenje nerazvitosti. Ko se je madžarski pridigar Martin Szepsi Combor leta 1618 vračal domov, je opazil visoke cene živilskih izdelkov na Holandskem in Angleškem, položaj se je začel spreminjati v Franciji in nato na Nemškem, Poljskem in Češkem in cena kruha se je med potjo ves čas zniževala vse do Madžarske.
Francoski zgodovinar Fernand Braudel v knjigi Čas sveta o tem, kako je bilo že v 17. stoletju življenje v revnejših državah cenejše kot v bogatih.
Slovenija prehiti Ciper, zaostaja za Češko
Po podatkih Svetovne banke je leta 2016 slovenski BDP na prebivalca glede na kupno moč znašal 27.413 evrov. To zadostuje za 31. mesto na svetu in 20. mesto v Evropi.
V primerjavi z nominalnim BDP na prebivalca je Slovenija na tej lestvici prehitela nominalno bogatejši Ciper, zaostala pa za nominalno revnejšo Češko. Pri tej primerjavi ni nepomembno, da Češka nima evra, ampak še vedno lastno valuto.
Adam Smith
Glede avtorstva koncepta BDP obstajajo različne teorije. Po eni je avtor koncepta slavni škotski ekonomist Adam Smith. Če je bila v času merkantilizma merilo bogastva količina zlata in srebra, ki ga je imela posamezna država, je Škot v drugi polovici 18. stoletja kot merilo bogastva vzel uspešnost proizvodnje in trgovine na letni ravni.
Po drugi teoriji, ki jo je v svoji knjigi o zgodovini BDP predstavila britanska ekonomistka Diane Coyle, je oče koncepta BDP angleški ekonomist William Petty iz druge polovice 17. stoletja. Pot k sodobnemu konceptu BDP je v prvi polovici 20. stoletja tlakoval še angleški ekonomist John Maynard Keynes. Britanska vlada je tako v proračunu za leto 1941 prvič predstavila sodobni BDP.
Gospodarska rast in krčenje gospodarstva
Z merjenjem BDP je povezano tudi navajanje gospodarske rasti oziroma krčenja gospodarstva. Kot piše britanski zgodovinar Mark Mazower, so gospodarsko rast prvič začeli meriti leta 1959.
Rast ali krčenje gospodarstva oziroma rast ali padec BDP sta zdaj neizogibno povezana z navajanjem gospodarske uspešnosti posamezne države.
Slovenska gospodarska rast je v zadnjem desetletju dosegala negativne in pozitivne rekorde.
Rast in padec, pa spet rast
Še pred leti se je slovensko gospodarstvo, potem ko je v času poceni evra dosegalo visoke rasti, v času krize krčilo. Na primer leta 2009, ko je udarila svetovna kriza, je BDP padel za skoraj osem odstotkov.
Po letih nihanja slovensko gospodarstvo od leta 2014 spet raste, lani na primer za 2,5 odstotka. Po zadnjih podatkih je bila rast v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z lansko višja za 4,4 odstotka.
"Socialistični" razvoj proti "kapitalistični" rasti
V času hladne vojne so imeli številni na socialistični levici koncept gospodarske rasti (ang. growth) za kapitalistični pojem, ki malo pove o tem, kako je bogastvo razdeljeno v družbi oziroma državi.
Konceptu gospodarske rasti so tako nasproti postavili koncept človeškega oziroma družbenega razvoja (ang. development). Nastal je indeks človekovega razvoja (Human development index - HDI), ki ga meri OZN.
Indeks človekovega razvoja (HDI), ki ga meri OZN, precej upošteva, kako je izobraženo gospodarstvo posamezne države. A ta podatek je lahko varljiv, če je izobraževalni sistem premalo usklajen z gospodarstvom.
Slovenija v skupini držav z visokim človekovim razvojem
Po tem indeksu, ki med drugim upošteva pričakovano življenjsko dobo, povprečno število let izobraževanja in bruto narodni proizvod (BNP) na prebivalca, je bila Slovenija leta 2015 med 188 državami na 25. mestu.
Tik za Avstrijo ter pred Češko, Italijo in Španijo. Na prvih petih mestih svetovne lestvice HDI so Norveška, Avstralija, Švica, Nemčija in Danska.
"Merkantilistični" trgovinski presežek
Zgoraj smo omenili že merkantilistično merjenje bogastva glede na količino nakopičenega zlata in srebra. Po teoriji merkantilizma je tako morala država, če je želela veljati za bogato, več izvažati kot uvažati.
Svetla stran slovenskega gospodarstva so izvozno usmerjena gospodarstva.
Malce podobno temu konceptu je merjenje uspešnosti glede na trgovinski presežek. Pri tem merilu se Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo dobro odreže, saj izvoz zadnja leta vsako leto raste.
Slovenski izvozni rekordi
Po podatkih Sursa je tako Slovenija lani izvozila za 31,4 milijarde evrov blaga in storitev, uvozila pa za 27,7 milijarde evrov. Trgovinski presežek je tako znašal 3,7 milijarde evrov (leto prej pa 3,3 milijarde evrov).
Stopnja brezposelnosti
V industrijskih družbah je merilo gospodarske uspešnosti in neuspešnosti tudi stopnja brezposelnosti. Po svetovni gospodarski krizi leta 1929 je v industrijskih državah močno naraslo število brezposelnih.
Slovenija je imela zadnjič polno zaposlenost konec 80. let prejšnjega stoletja.
Glavni cilj ekonomske politike držav je bil tako usmerjen k zmanjševanju števila brezposelnih. Po idejah zgoraj omenjenega ekonomista Keynesa so zahodne države gospodarstvo in večjo zaposlenost spodbujale z zapravljivo proračunsko politiko in nizkimi obrestmi (poceni denarjem).
Zlata doba polne zaposlenosti
Po drugi svetovni vojni so imele zahodne države skoraj polno zaposlenost, težave so nastopile šele po naftni krizi leta 1973. Slovenija je v času socializma dosegla skoraj polno zaposlenost. Leta 1987 je bilo tako brezposelnih malo več kot 15 tisoč ljudi oziroma le 1,6 odstotka (vir: Zavod RS za zaposlovanje).
Od leta 1988 je število brezposelnih začelo naraščati in doseglo vrh leta 1993, ko je bilo malce več kot 129 tisoč brezposelnih (14,4 odstotka).
V času krize so na trgu dela pogosto najbolj na udaru mladi.
Slovenije glede brezposelnosti v sredini
Po zadnjih podatkih Eurostata je imela Slovenija julija letos sedemodstotno brezposelnost. Med 28 članicami EU je naša država na 16. mestu. V EU je brezposelnost letos poleti v povprečju znašala 7,7 odstotka. Skoraj polno zaposlenost v EU imata Češka (2,9 odstotka) in Nemčija (3,7 odstotka).
1