Kako nevarno je utapljanje v dolgovih

Je Slovenija prezadolžena? Nam res grozi grški scenarij oziroma ponovitev zgodbe nekdanje Jugoslavije? Poglejmo odgovore na ta vprašanja.

Izbruh evrske krize je povečal javni dolg v članicah evroobmočja.

Izbruh evrske krize je povečal javni dolg v članicah evroobmočja. Foto: Reuters

Leta 1993 je v veljavo stopil Maastrichtski sporazum, ki je dal podlago za uvedbo skupne evropske valute. Ta sporazum je predvsem na nemško zahtevo določal, da javni dolg članic evroobmočja ne sme presegati 60 odstotkov bruto domačega proizvoda in da proračunski primanjkljaj ne sme biti večji od treh odstotkov.



Evrska kriza pahnila članice EU v večje dolgove

Ko je leta 2008 izbruhnila svetovna finančna kriza, ki ji je sledila evrska kriza, so bile to le črke na papirju. Tudi za finančno strogo Nemčijo.

Nemčija, ki velja za največjo zagovornico proračunske strogosti in izravnanega državnega proračuna, je imela lani javni dolg v višini 68,3 odstotka, leta 2012 pa kar 81 odstotkov. Nemčija, ki velja za največjo zagovornico proračunske strogosti in izravnanega državnega proračuna, je imela lani javni dolg v višini 68,3 odstotka, leta 2012 pa kar 81 odstotkov. Foto: Reuters

Kaj je javni dolg

Javni dolg pomeni obveznosti javnega sektorja (države in/ali javnih podjetij) in zasebnega sektorja, za katere jamči država. Javni dolg nastane: 1) ko država z zadolževanjem (izdajanjem kratkoročnih in dolgoročnih državnih obveznic, op. p.) financira proračunski primanjkljaj, 2) ko država v zameno za izdane državne vrednostne papirje prevzame izgube, obveznosti ali slabe terjatve bank ali podjetij, 3) ko država daje poroštvo zasebnemu in javnemu sektorju (to je tako imenovani potencialni dolg, ki ga nekateri ne vključujejo v ožji koncept javnega dolga).

Kaj je dolg centralne države

Glavni del javnega dolga je dolg centralne države, s katerim upravlja državna zakladnica in ga servisira neposredno iz državnega proračuna.

Vir: Primož Jeglič, Javni dolg v Republiki Sloveniji

Skokovita rast slovenske zadolženosti v obdobju krize

Javni dolg se je po izbruhu krize povečal tudi v Sloveniji. Če je leta 2008 javni dolg znašal 21,8 odstotka, je leto pozneje že dosegel 34,6 odstotka BDP. Ne pozabimo: to je bilo leto, ko se je slovensko gospodarstvo skrčilo za skoraj osem odstotkov.

Do izbruha evrske krize je bil slovenski javni dolg zelo nizek. Do izbruha evrske krize je bil slovenski javni dolg zelo nizek. Foto: Bojan Puhek

Javni dolg in bančna luknja

Do leta 2015 je javni dolg tudi zaradi bančne luknje, ki je posledica posojilne objestnosti v obdobju izobilja poceni evrov, narasel že 83,1 odstotka BDP. Lani je javni dolg znašal 79,7 odstotka BDP. Do leta 2018 se bo po napovedih Evropske komisije slovenski javni dolg zmanjšal na 75,5 odstotka BDP.

Slovenski bruto javni dolg je bil konec lanskega leta 31,7 milijarde evrov. Letos je država januarja, marca in maja izdala več 10-letnih, 24-letnih in 30-letnih državnih obveznic v skupni vrednosti 4,6 milijarde evrov. Od tega je 1,7 milijarde evrov porabila za predčasni odkup dolarskega dolga, ki ga je v obdobju krize najela po visokih obrestnih merah. Relativno se javni dolg manjša glede na višino BDP zaradi slovenske gospodarske rasti.

Če gledamo samo dolg centralne države, je ta po podatkih ministrstva za finance konec letošnjega aprila znašal skoraj 28,5 milijarde evrov in je bil za 240 milijonov evrov manjši kot marca letos. 

Slovenija ni visoko zadolžena država 

Slovenija ne spada med države, ki so visoko zadolžene oziroma imajo javni dolg večji od 100 odstotkov BDP. Naša država je glede na zadolženost v EU, ki ima 28 članic, na 11. mestu. 

Deset najbolj zadolženih članic EU

Deset najbolj zadolženih članic EU (vir: Eurostat, stanje na 31. 12. 2016):

  • Grčija: 179 odstotkov BDP (leta 2009 126,7 odstotka)
  • Italija: 132,6 odstotka BDP
  • Portugalska: 130,4 odstotka BDP
  • Ciper: 107,8 odstotka BDP
  • Belgija: 105,9 odstotka BDP
  • Španija: 99,4 odstotka BDP
  • Francija: 96 odstotkov BDP
  • Velika Britanija: 89,3 odstotka BDP
  • Avstrija: 84,6 odstotka BDP
  • Hrvaška: 84,2 odstotka BDP

Daleč najbolj zadolžena evropska država je Grčija. Daleč najbolj zadolžena evropska država je Grčija. Foto: Reuters

Najmanj zadolžene članice EU

Pet članic EU, ki imajo najmanjši javni dolg:

  • Estonija: 9,5 odstotka BDP
  • Luksemburg: 20 odstotkov BDP (to je najbogatejša članica EU, op. p.)
  • Bolgarija: 29,5 odstotka BDP (to je najrevnejša članica EU, op. p.)
  • Češka: 37,2 odstotka BDP
  • Danska: 37,8 odstotka BDP

Evrske države bolj zadolžene kot neevrske

Zadolženost članic evroobmočja (19 držav) je lani znašala 89,2 odstotka BDP, zadolženost vse EU (28 držav) pa 83,5 odstotka.

Zanimivo je tudi, da je imela lani Finska, ki ima evro, javni dolg 63,3 odstotka BDP, njeni skandinavski sosedi Švedska in Danska, ki nista članici evroobmočja, pa precej manj: Švedska 41,6 odstotka, Danska 37,8 odstotka.

Pred krizo evrska Finska manj zadolžena kot Švedska in Danska

Leta 2008 je bilo ravno obratno: Finska je imela manjši javni dolg (32,7 odstotka) od Švedske (37,5 odstotka) in Danske (33,3 odstotka). Nato je sledila evrska kriza.

Najmanj zadolžena članica EU je Estonija. Ta majhna baltska država je postala članica evroobmočja 1. januarja 2011, ko je bilo že konec obdobja izobilja poceni evrov. Najmanj zadolžena članica EU je Estonija. Ta majhna baltska država je postala članica evroobmočja 1. januarja 2011, ko je bilo že konec obdobja izobilja poceni evrov. Foto: Reuters

Javni dolg vzdržen do 200 odstotkov BDP?

Kot je že omenjeno, za visoko zadolžene države veljajo države, ki imajo javni dolg večji od 100 odstotkov BDP. Po nekaterih drugih razlagah je meja, ko je javni dolg še vzdržen, pri 200 odstotkih BDP.

Po drugi strani Japonska brez težav večjih težav prenaša javni dolg v višini 250,3 odstotka BDP. A država vzhajajočega sonca je močna in zelo razvita ter izvozno naravnana industrijska država. 

Zakaj Japonska ni nekdanja Jugoslavija

Poleg tega je pomemben podatek, da je Japonska zadolžena v jenih in da je kar 90 odstotkov lastnikov njenih državnih obveznic Japoncev oziroma japonskih pravnih oseb (banke, zavarovalnice, vladne institucije …).

Na drugi strani imajo države, ki so nerazvite in revne, velike težave že pri veliko manjšem javnem dolgu. Vzemimo primer nekdanje Jugoslavije.

Japonska je država, ki zaradi gospodarske razvitosti in zadolženosti v lastni valuti zlahka prenaša visok javni dolg. Japonska je država, ki zaradi gospodarske razvitosti in zadolženosti v lastni valuti zlahka prenaša visok javni dolg. Foto: Reuters

Gospodarsko šibko Jugoslavijo upehal 20-odstotni javni dolg

Leta 1990 je imela Jugoslavija – po odpisu dela dolga – okoli 20 milijard dolarjev zunanjega dolga, kar je znašalo približno od 15 do 22 odstotkov BDP (ocene o jugoslovanskem BDP leta 1990 se gibljejo od 90 do 130 milijard dolarjev). Torej je bila statistično gledano zadolženost nizka. A Jugoslavija ni bila Japonska.

Če izvzamemo Slovenijo, ki je kot najrazvitejši in najbogatejši del zvezne države imela edina spodobno gospodarstvo, je bila velika večina preostale Jugoslavije nerazvite, gospodarstvo pa nekonkurenčno. 

Neustrezne primerjave med Slovenijo in socialistično Jugoslavijo

Jugoslovanski dinar je bil nekonvertibilna in šibka valuta, kar je pomenilo velike težave pri odplačevanju dolarskega dolga in plačevanju uvoza (zlasti uvoza nafte).

S tega zornega kota so primerjave med Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo zgrešene. Slovenija je namreč sposobna prenašati večji javni dolg kot nekdanja socialistična Jugoslavija.

Sorodne vsebine

Komentarji

32
  • brencl47 / 30.05.2017. ob 09:53

    Seveda se pri nas birokratski voluharji otepajo dela, ki ustvarja novo vrednost. Lažje je pač živeti v lepih državnih službah ter ovirati in izmozgavati proizvodnjo, katera jih je edina sposobna hraniti. Tudi pri šolskem sistemu raje ustvarjamo horde neproduktivnih in nezaposljivih visokoizobraženih jezikoslovcev, ekonomistov, pravnikov itd, namesto da bi se zgledovali po tujini.

  • svojeglavc / 30.05.2017. ob 11:06

    Pred kratkim se je Cerar zapufal za 2.2 miljardi, da ima socialni mir med "dobro plačanimi birokrati in extra penzionisti" !!!!!

  • brencl47 / 30.05.2017. ob 09:54

    Saj skoraj nimamo več nikogar, ki bi bil usposobljen ra proizvodno delo. Pa še z raznim pretiranim pristopom otežujemo proizvodne dejavnosti!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano