Petek, 13. 5. 2022, 13.11
2 leti, 6 mesecev
Tarča: Čeferin do luksuznega stanovanja po ceni, o kateri lahko večina le sanja
Ustvarjalci sinočnje oddaje Tarča na Televiziji Slovenija so v javno dostopnih evidencah pregledali kupoprodajne posle v nekaterih prestižnih novogradnjah in jih povezali z lastniki. Med kupci je kar nekaj znanih imen, premožnejši državljani in podjetja si nepremičnine kopičijo, je bilo slišati v oddaji. Med njimi je tudi prvi mož evropskega nogometa Aleksander Čeferin.
V Tarči so izpostavili Rezidenco Luwigana, ki je bila končana pred tremi leti. Investitor je bil GH Holding Blaža Miklavčiča oziroma njihova hčerinska družba MM SVTK, ki je projekt kupila od Kraškega zidarja v stečaju. Skoraj vsa stanovanja tam so v lasti posameznikov. Velika večina jih ni pod hipoteko, le redkokdo pa ima tam prijavljeno stalno prebivališče. Nekaj jih je kupilo po dve stanovanji, tudi po tri. Na primer nekdanji podjetnik, ki je deloval v razvoju in izdelavi vodnih sesalnikov.
V Luwigani so pred dvema letoma tri stanovanja kupili tudi člani družine Čeferin. Eno, 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje, je kupil prvi mož evropskega nogometa Aleksander Čeferin. Zanj je z garažnim parkirnim mestom vred odštel le 230 tisoč evrov oziroma 2.300 evrov na kvadratni meter. Nenavadno malo glede na druge kupce, ki so stanovanja v tej stavbi plačali po precej višji ceni. Tudi po 5.100 evrov na kvadratni meter. Čeferin se za pojasnila nakupa do oddaje ni odzval.
Za izredno nizko ceno je stanovanje v nedavno zgrajeni Vili Šmartinka, ki ga najema nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec, lani kupil tudi Dejan Jurkovič, vodja sektorja za železnice na direkciji za infrastrukturo. Za 132 kvadratnih metrov skupne površine je odštel zgolj 144 tisoč evrov ali 1.090 evrov na kvadratni meter. Pred kratkim je nakup komentiral: "Jaz sem še vedno mnenja, da je bila cena poštena".
A to ni bil najcenejši nakup. Lastnika pohištvenega podjetja sta dve večji stanovanji v tem bloku kupila za manj kot 950 evrov na kvadratni meter. V podjetju poslov niso želeli pojasnjevati.
Poceni do stanovanja tudi ministrski kandidat
Pred parlamentarnimi volitvami so v javnost prišle tudi informacije v zvezi s stanovanjem, ki ga je kupil Golobov ministrski kandidat za podnebje in energijo Bojan Kumer iz Gibanja Svoboda. Do stanovanja v lasti Elektra Ljubljana naj bi prišel s pomočjo fiktivne pogodbe za najem stanovanja.
Na Siol.net smo tako objavili tudi ovadbo, ki jo je zoper nekdanjega predsednika uprave družbe Elektro Ljubljana Andreja Ribiča in pravnico v isti družbi Martino Pohar vložil njun delodajalec. Elektro Ljubljana Ribiču očita, da je z direktorjem Elektro Energije Bojanom Kumrom podpisal fiktivno pogodbo o najemu stanovanja na Adamičevi 18 v Ljubljani, ki je bilo v lasti družbe. S tem naj bi mu zagotovil predkupno pravico v primeru, da bi se Elektro Ljubljana odločil za prodajo stanovanja. Kar se je tudi zgodilo.
Kumer je v Tarči pojasnil, da se prevečkrat zanemarjajo dejstva transakcije in čas nakupa. Opozoril je, da je bila povprečna cena kvadratnega metra stanovanja višja kot na primer dveh stanovanj, ki sta bili prodani v istem času, stanje njegovega stanovanja pa je bilo precej slabše. "Dajte si pogledati slike, v kakšnem stanju je stanovanje bilo. Točilo je, zaudarjalo, ni bilo vseljivo, in normalna pravica bodočega najemnika je, da če začne vlagati svoje evre v stanovanje, da si zagotovi predkupno pravico, ker dejansko je bilo stanovanje v zelo, zelo slabem stanju," je ponazoril Kumer.
Video: RTV Slovenija
Ugibanja, ali je bila najemna pogodba vendarle fiktivna, saj je takoj sledila prodaja stanovanja, je Kumer zavrnil. "Ne vidim nobene fiktivnosti, ker so zadaj transakcije, ki dokazujejo najemnino, ki je bila plačana za prvi, drugi in tretji mesec, in tukaj ni nobene fikcije. V bistvu je samo to, da smo sklenili pogodbo za najem po istih pogojih, ki jih je imel predhodni najemojemalec. Ta pogodba o najemu je bila sklenjena pred več leti in sem sprejel te pogoje, ne glede na to, da je šlo za 42 let staro stanovanje brez vzdrževanja v prvotnem stanju," je pojasnil Kumer.
Fajonova vesela za Emilijo Stojmenovo Duh
Poslanska kandidatka SD Emilija Stojmenova Duh je prestopila v Gibanje Svoboda zato, ker je tam prevzela oziroma postala kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo. Predsednica SD Tanja Fajon je na vprašanje, ali ji v SD niso mogli zagotoviti kakšnega ministrskega mesta, odgovorila, da je Stojmenova Duh že pred dnevi napovedala, da bo iz stranke izstopila. "Tudi verjetno zaradi tega, ker to ministrstvo ni pripadlo pod našo kvoto. Vesela sem, da ga je dobila, vem, da bo dobra ministrica. Se dobro poznava, je strokovnjakinja za digitalizacijo, in sem vesela, da bo v novi vladi, v kateri bomo skupaj," je dejala Fajonova.
Video: RTV Slovenija
Da so mnogi kandidati SD ostali brez položajev ali pa sploh niso bili izvoljeni v parlament, je Fajonova komentirala z besedami, da imajo v stranki veliko kandidatk in kandidatov s potencialom in znanjem, ki so sposobni zasesti resorje. "Ne gre samo za ministrska mesta, gre tudi za kabinete. Trudim se in si močno prizadevam, da bomo dali v vlado sposobne, kompetentne ljudi in močne ekipe. To je moja zaveza. In do koder smo prišli v pogajanjih z našimi partnerji, sem zadovoljna. Zagotovili smo si štiri ministrstva, kar pomeni, da bomo izpolnjevali tudi naše zaveze. Slovenija v jedru Evrope, močno gospodarstvo, za socialno varnost vseh in pa skladen regionalni razvoj. Mislim, da lahko zelo veliko prispevamo tej močni stabilni vladi, ki pa bo tudi zelo pomembno razvojno naravnana," je dejala.
Fajonova je kljub srednješolski izobrazbi kandidata za gospodarskega ministra Matjaža Hana prepričana, da bo zelo dobro vodil ta resor. Meni, da je človek z dolgoletnimi političnimi izkušnjami, je zelo operativen, njegovo kandidaturo je pozdravil tudi podjetniški, gospodarski in bančni svet, kar daje dobro popotnico za njegovo delo. "Brez izobrazbe je bil na primer tudi nemški kancler Willy Brandt, pa še marsikdo v politiki. Jaz mislim, da to ne sme biti glavni kriterij, temveč kompetence in sposobnost," je opozorila. Dodala je, da se glede imenovanja kandidata za ministra za kohezijo in regionalni razvoj še dogovarjajo.
47