Četrtek, 22. 8. 2019, 11.47
5 let, 3 mesece
Tako vam bodo odmerjali pokojnino po novem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
24
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v vladno proceduro dalo zakonodajne spremembe za novo pokojninsko reformo, katere glavna novost je postopno zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove.
Predlog, ki bo do 2. septembra v javni razpravi, predvideva enotno odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske, odvisna pa je od dopolnjene pokojninske dobe in nič več tudi od spola.
Odmerna lestvica po navedbah iz predloga predstavlja nadaljevanje izenačevanja zavarovancev v okviru pokojninskega zavarovanja ne glede na spol.
Poglavitne spremembe so torej:
– zvišanje odmernega odstotka in s tem zagotavljanje višje socialne varnosti za prejemnike najnižjih pokojnin,
– spodbude za ostajanje v obveznem zavarovanju ter
– zagotavljanje sočasnega prejemanja pokojnine in opravljanja dela upokojencev.
Nov zakon naj bi predvidoma začel veljati že z začetkom leta 2020.
Kaj bi se spremenilo
Iz gradiva ministrstva za delo je razvidno, da predlagajo:
– Postopno zviševanje najnižjih pokojnin. Izhodiščni odstotek odmerne lestvice bi dosegel 29,5 odstotka za zavarovance obeh spolov, ki dopolnijo 15 let zavarovalne dobe.
– Izenačitev višine odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe za zavarovance obeh spolov. Pri moških bi se ta z zdajšnjega 57,25 odstotka do 1. januarja 2025 postopoma zviševala in dosegla 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja.
Odmera starostne pokojnine v obdobju po letu 2025 za oba spola
Odmera starostne pokojnine za moške v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020
Odmera starostne pokojnine za moške v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021
Odmera starostne pokojnine za moške v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022
Odmera starostne pokojnine za moške v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023
Odmera starostne pokojnine za moške v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024
– Pokojnina bi se za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Maksimalno torej za 4,08 odstotka. To bi bila alternativna možnost pravici do znižanja starosti zaradi skrbi za otroka. Pri tem bi postavili pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Če bo moški dokazal, da je za otroka skrbel vsaj 120 dni, se lahko dodatni odstotek upošteva tudi pri njem, vendar ni možna kombinacija otrok.
– Tistim, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, a ostanejo v obveznem zavarovanju, bi se pokojnina po predlogu največ do treh let zavarovanja zvišala za tri odstotke na letni ravni, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka. Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov.
- Po letu 2025 ne bo več usklajevanja pokojnin z življenjskimi stroški.
– Zakon bo omogočal tudi tistim, ki so se že upokojili, da se ponovno vključijo na trg dela.
– Na novo bo urejena tudi odmera invalidske pokojnine v primerih, ko je poškodba posledica dela ali poklicne bolezni.
– Zvišale se bodo tudi vdovske oziroma družinske pokojnine, in sicer za pet odstotnih točk na 38 odstotkov pokojninske osnove.
– S spremembami želijo tudi okrepiti drugi pokojninski steber in spodbuditi vlaganje vanj. Med drugim bi se zvišala najnižja premija za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer z 240 na 300 evrov na leto oziroma 25 evrov na mesec. S tem bi zagotovili dostojnejše dodatne pokojnine.
Fiskalni svet opozarja na posledice za javne finance
Fiskalni svet, ki bdi nad slovenskimi javnimi financami, je julija na podlagi javno razpoložljivih podatkov in lastnih ocen ugotavljal, da bi lahko imele nekatere določbe sprememb zakona pomembne dolgoročne posledice za vzdržnost javnih financ. Zato je vlado pozval, da transparentno prikaže izračune skupnih dolgoročnih javnofinančnih posledic oziroma izračune dolgoročnih javnofinančnih učinkov posameznih določb predlaganega zakona. Te za zdaj namreč niso znane.
V obdobju po letu 2025 se skladno z demografskimi projekcijami pričakuje nadaljnje povečanje števila upokojencev, ki bi bili glede na predlog zakona upravičeni do upoštevanja višjega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine. To bi lahko vplivalo na dodatno povečanje javnofinančnih sredstev v obdobju, ko se zaradi pričakovanih višjih stroškov staranja že v osnovnih dolgoročnih scenarijih pričakuje njihova hitra rast.
Ministrstvo za delo je izhodišča za spremembe pokojninskega zakona javnosti predstavilo 13. marca, potem pa se je v okviru Ekonomsko-socialnega sveta oblikovala pogajalska skupina za usklajevanje besedila.
24