Sreda, 5. 6. 2024, 14.51
5 mesecev, 2 tedna
Tako je sodišče odločilo o sodniških plačah in evtanaziji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,26
Pri izplačilu te plače se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, ki so jih oziroma jih bodo sodniki dobili od 3. januarja do konca julija letos, in tistimi, ki bi jih dobili upoštevaje nov način določitve plač.
Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Odločilo je, da z očitki protiustavnosti neobstoječe zakonske ureditve, za katero še ni jasno, ali sploh bo sprejeta, predlagatelj ne more utemeljiti protiustavnosti referendumskega vprašanja.
Prav tako je sodišče danes izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah.
Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.
Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala.
Uskladitev s stopnjo rasti življenjskih potrebščin
Tako je zdaj ustavno sodišče na pobudo sodnega sveta določilo, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.
Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka.
"Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o rasti cen življenjskih potrebščin v upoštevnem obdobju. Plače, izračunane ob upoštevanju tako usklajenih plačnih razredov, se sodnikom prvič izplačajo pri izplačilu plač v septembru 2024 za opravljeno sodniško službo v avgustu 2024," je navedlo ustavno sodišče.
Sodnikom tudi poračun za nazaj
Pri izplačilu te plače se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, ki so jih oziroma jih bodo sodniki dobili od 3. januarja do konca julija letos, in tistimi, ki bi jih dobili upoštevaje nov način določitve plač. Sredstva za izplačila sodniških plač v skladu s prejšnjo alinejo te točke izreka zagotovita vlada oziroma državni zbor, je še določilo ustavno sodišče.
Je pa zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti za del zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na sodniške plače.
Vlada je sicer konec maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. Sodni svet pa je ocenil, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni v neskladju z ustavo. V odločitvi je zapisalo, da iz nobene ustavne določbe ne izhaja zahteva, da bi morala biti že iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna prihodnja zakonska ureditev, v zvezi s katero je razpisan posvetovalni referendum. Prav tako ta zahteva ne izhaja iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Izid posvetovalnega referenduma namreč nima neposrednih in tudi ne posrednih pravnih učinkov ter zato pravnim subjektom ne nalaga pravic ali obveznosti. "Zato je DZ tako pri uporabi posvetovalnega referenduma kot pri oblikovanju referendumskega vprašanja dokaj svoboden, presoja ustavnega sodišča pa zadržana," pojasnjuje ustavno sodišče.
Ocenilo je, da je z referendumskim vprašanjem dovolj jasno določeno področje in opredeljen predmet zakonskega urejanja, zato odlok ni v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti.
Ustavno sodišče je presodilo tudi, da odlok ni v neskladju z ustavnimi določbami o nedotakljivosti človekovega življenja, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, kot to navaja predlagatelj ustavne presoje. "Ne da bi se ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene ustavne določbe lahko merilo presoje ustavnosti izpodbijanega odloka oziroma referendumskega vprašanja, ocenjuje, da so ti očitki neutemeljeni. Predlagatelj jih namreč usmerja zoper neobstoječo zakonsko ureditev, ki bo morda sprejeta na podlagi referendumskega izida," navajajo v obrazložitvi.
Prav tako je, kot ugotavlja ustavno sodišče, neutemeljen očitek, da bi razpis tega referenduma s povečanjem volilne udeležbe na evropskih volitvah določenim političnim strankam in njihovim kandidatom oteževal politično tekmo na volitvah. "Povečanje volilne udeležbe, če bi se to zgodilo, samo po sebi ne more pomeniti protiustavnih posledic razpisa referenduma. Zato hkratna izvedba posvetovalnega referenduma z volitvami v Evropski parlament ne more pomeniti zlorabe posvetovalnega referenduma," je zapisalo.
Takšno odločitev je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnika Jaklič in Šorli sta podala tudi odklonilni ločeni mnenji.
Zahtevo za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sta aprila vložili opozicijski SDS in NSi.
