Ponedeljek, 22. 4. 2019, 21.43
5 let, 7 mesecev
Svetovnega krčenja gozdov so se lotili z idejo o zapestnici #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
V Sloveniji težav z krčenjem gozdov nimamo, v svetu je realnost precej drugačna. V zadnjih letih so posekali kar polovico deževnega gozda, vse zaradi krčenja novih kmetijskih površin in pridelave palmovega olja. Štirje mladeniči iz Domžal so se domislili globalnega projekta sajenja dreves na najbolj prizadetih območjih.
Povezali so se z mednarodno organizacijo Eden Reforestation Project, ki za sajenje aktivira domačine. Da bi angažirali čim več ljudi, so zasnovali ekološko zapestnico Trislet, z nakupom katere lahko vsak od nas sofinancira posaditev petih avtohtonih drevesnih vrst in tako rekoč osebno pomaga pri obnovi uničenih ekosistemov. V treh tednih so tako posadili 8.380 dreves v Indoneziji in na Madagaskarju.
Zgodba o ekološki zapestnici je zrasla v domačem mizarskem podjetju. Najprej so sajenje dreves začeli sami. Kot je pojasnil Jaka Hrovat, so v podjetju začeli porabo lesa nadomeščati z zasaditvijo dreves. Postali pa so tudi tako imenovani "CO2 nevtralni obrtniki". "S požigom dreves v zrak spuščamo ogljikov dioksid, ki bi sicer ostal ujet v drevesih," je poudaril.
Z nakupom zapestnice posadite več dreves
Ker vsako minuto v svetu izgine za približno 27 nogometnih igrišč dreves, ki porabljajo odvečen ogljikov dioksid, so v projektu Treecelet želeli angažirati čim več ljudi. Z nakupom njihove zapestnice lahko posadite najmanj pet dreves.
Miha Hrovat je povedal, da so se z organizacijo Eden Reforestation Project povezali predvsem zaradi tega, ker za saditev dreves aktivira lokalno prebivalstvo. "Države, ki imajo največjo stopnjo deforestacije, so tudi države, ki so zelo revne: Indonezija, Madagaskar, Haiti in Nepal."
Poudaril je tudi, da je Indonezija tretja na svetu po izpustu ogljikovega dioksida, takoj za ZDA in Kitajsko. V Indoneziji in na Madagaskarju so v dobrih treh tednih posadili več kot osem tisoč dreves," je pojasnil Hrovat. Gre za neverjetno številko, saj je Madagaskar izgubil kar 90 odstotkov gozdnih površin.
