Svet za nacionalno varnost zaradi Šiška poziva k spremembi zakonodaje

Zadnje aktivnosti Štajerske varde so bile tema tudi na seji Sveta za nacionalno varnost. Ministrstvi za pravosodje in notranje zadeve so člani sveta pozvali, naj v najkrajšem možnem času pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov, da bi lahko ukrepali ob aktivnosti samooklicanih vaških straž in skupin, kot je na primer Štajerska varda.

Spremembe želijo "z namenom ustrezno sankcionirati združevanje in aktivnosti raznih organizacij, ki posegajo v pristojnosti državnih organov ter pri ljudeh vzbujajo negotovost glede njihovega delovanja."

Člani Štajerske varde so se pretekli konec tedna mudili na meji s Hrvaško, ob Kolpi, na Kozjem in Beli krajini. O njih je poročala tudi britanska tiskovna agencija Reuters in nekateri hrvaški mediji. Reuters je njihovo akcijo poimenoval "Patriotske igre".

Policija: Zavračamo njihove poskuse prikazovanja sodelovanja

Foto: Vlada RS Čeprav je včeraj hrvaški medij 24sata, ki se je skliceval na besede samooklicanega vodje Štajerske varde Andreja Šiška (v preteklosti pravnomočno obsojenega zaradi krivega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve), poročal, da so o svojih aktivnostih obvestili policijo, ta zavrača kakršnokoli sodelovanje.

Policija poudarja, da vardi ni dajala nobenih dovoljenj, in nasprotuje ustanavljanju samooklicanih skupin in t. i. vaških straž ter njihovih aktivnosti ob slovenski državni meji.

"Policija uspešno opravlja uradne naloge z različnih področij javne varnosti, zato zanikamo in zavračamo vse njihove poskuse prikazovanja sodelovanja s policijo pri izvajanju uradnih nalog tako na državni meji kot v notranjosti države," so se odzvali na policiji.

MNZ: Zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi

Ministrstvo za notranje zadeve že pripravlja spremembe zakonodaje, ki bo policiji dala večja pooblastila za pregon tovrstnih dejanj, ob tem pa dodajajo, da imajo ničelno toleranco do pobud posameznikov, ki bi nase prevzemali naloge v pristojnosti države.

"Zakonodaja daje monopol nad uporabo sile le državi. Policija je in bo tudi v prihodnje vsak primer tovrstnega združevanja, organiziranja, delovanja posameznikov in skupin spremljala in presojala zakonitost, odgovornost in vpliv na varnostno oceno v lokalnem okolju in državi," so dejali za Siol.net.

Slovenska policija spremlja tovrstne aktivnosti. Ob tem so na ministrstvu za notranje zadeve spomnili, da je znana tudi prva sodba sodišča, ki je obravnavala tovrstne skupine in obsodila ravnanje posameznika.

Miklavčič: Negativna konotacija

Kritičen do dogajanja na južni meji je tudi Marjan Miklavčič, nekdanji  prvi mož vojaške obveščevalne službe.

"Ko govorimo o paravojaških formacijah, je to negativen pojav, zlasti ker kažejo orožje in so uniformirani, opravljajo pa tudi usposabljanja. To vse skupaj predstavlja negativen pojav z negativno konotacijo," meni Miklavčič

Foto: Planet TV

Kot primer izpostavlja, kako so zgodbo povzeli hrvaški mediji. Po mnenju Miklavčiča so v "svojih zapisih izpostavljali, da se v Sloveniji pojavljajo paravojaške enote. To se lahko negativno kaže potem pri turizmu, kjer izpostavljamo, da je Slovenija varna težava."

Kot dodaja Miklavčič, policija nima zakonske podlage za ukrepanje, dokler ne gre za oblike delovanja, ki pomenijo prekršek ali kaznivo dejanje.

Čaleta: Večja angažiranost mestnih redarstev

Po mnenju Denisa Čaleta z Instituta za korporativne varnostne študije se vaške straže pojavljajo zaradi manjšega usmerjanja v delo na področju lokalne skupnosti.

Foto: Tina Deu "Policija enostavno nima dovolj kadra. Ravno tu pa nastajajo največje težave. Na primer belgijski Maelbeek, kjer policija nima ustreznega nadzora, je pripeljal do situacije pojavljanja posameznikov in skupin, ki so bile povezane z resnimi kriminalnimi in tudi terorističnimi dejanji," meni Čaleta.

"To se je zgodilo ravno zaradi  pomanjkanja nadzora državnih institucij, ki bi za to morale skrbeti. Na žalost so začetki tega procesa – odsotnosti policije v lokalnem okolju – prisotni tudi v Sloveniji," dodaja Čaleta. Rešitev vidi v večji angažiranosti mestnih redarstev.

"Torej, da bi bili mestni redarji bolj prisotni na terenu in v stiku z četrtnimi skupnostmi, kar bi zagotovilo občutek večje varnosti pri prebivalcih določenih skupnosti. Seveda bi to lahko tesno sodelovanje s policijo absolutno še krepilo in le-to na določenem delu tudi razbremenilo za izvajanje drugih nalog," pojasnjuje Čaleta.

"Verjetno bi bil tak proces najboljša možnost za zapolnitev praznine na varnostnem področju, ki rezultira v nastajanju določenih oblik samoorganiziranja dela skupnosti kot v primeru Štajerske varde," je prepričan.