Torek, 24. 5. 2022, 6.23
2 leti, 6 mesecev
Opičje koze že v Sloveniji: takšno je tveganje za prebivalstvo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,20
57
V Sloveniji so pri moškem potrdili prvi primer opičjih koz, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Gre za uvožen primer s Kanarskih otokov, zdravstveno stanje bolnika, ki je simptome razvil po vrnitvi v Slovenijo, je dobro, je povedal predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. V Evropi je za zdaj najbolj prizadeta država Španija. Vir večjega skupka okužb v Evropi naj bi bila sicer množična zabava na Kanarskih otokih v prvi polovici maja.
Na novinarski konferenci, kjer so spregovorili o prvem potrjenem primeru opičjih koz v Sloveniji, so sodelovali Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Tatjana Avšič-Županc, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje.
V ponedeljek so pri moškem posumili, da bi šlo lahko za okužbo z virusom opičjih koz. Bolezen so potrdili, bolnika pa v ponedeljek niso hospitalizirali na infekcijski kliniki v UKC Ljubljana. Moški je trenutno doma v izolaciji.
Fafangel: Verigo prenosov lahko ustavimo s sodelovanjem prebivalstva
"Primež nalezljivih bolezni je bolj intenziven kot običajno. Tudi v Sloveniji smo potrdili prvi primer virusa opičjih koz. Zdravstveno stanje osebe je dobro. Gre za moškega srednjih let, oseba je potovala na Kanarske otoke, gre za uvožen primer in oseba je simptome razvila po vrnitvi v Slovenijo," je v izjavi za javnost pojasnil Fafangel.
Po njegovih besedah je pomembno, da kontaktne osebe dobijo informacijo o morebitni okužbi in tri tedne pozorno spremljajo, ali se pojavijo kakršnikoli simptomi in izpuščaji na koži. Bolezen je epidemiološko lažje obvladljiva kot covid-19 in gre za že znano bolezen.
"Tveganje za splošno prebivalstvo je ocenjeno za nizko. Večje je tveganja za osebe, ki imajo več tesnih stikov," je dejal Fafangel. Do prenosa namreč prihaja ob tesnem stiku, in sicer sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega, na primer posteljnino, je pojasnil.
Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično, če ima oseba znake respiratorne okužbe. Tudi v primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.
Bolezen ni karantenska, ljudje se lahko prosto gibljejo
Fafangel je prepričan, da bomo verigo prenosov v Sloveniji hitro ustavili, pri tem pa je ključno upoštevanje zdravniških priporočil. Osebe, ki so bile v tveganem stiku z okuženim, naj bodo v 21 dneh od stika pozorne na svoje zdravstveno stanje. Bolezen opičjih koz sicer ni karantenska, zato se lahko v tem obdobju prosto gibljejo. Okuženim osebam pa priporočajo, da ostanejo doma tri tedne oz. dokler ne odpadejo kraste.
"V ponedeljek popoldne smo dobili klic zdravnika iz ambulante, da ima osebo, ki bi lahko glede na klinične znake in kožne spremembe spadala med okužene z opičjimi kozami. Diagnozo smo potrdili, pri osebi gre za zahodnoafriško genetsko različico. Svojo najdbo smo sporočili zdravniku in epidemiološki službi. Vzorec je trenutno na sekvenciranju," je pojasnila Tatjana Avšič-Županc, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Večjih zapletov ne pričakujejo
Bolezen se sicer začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečino v mišicah, povečanimi bezgavkami, izpuščaj se pojavi približno čez dva dni. Najprej kot madeži na koži, nato nastanejo mehurčki, ki počijo, ko se rane zacelijo in krasta odpade, pa oseba ni več kužna. "Zapletov ni pričakovati, razen če bi prišlo do dodatne okužbe z bakterijami in bi se kožne spremembe zagnojile," je dodala Lejko Zapančeva.
"Priporočamo, da okužena oseba tri tedne ostane doma oziroma ostane doma, dokler kraste ne odpadejo," je še povedala Lejko Zupančeva.
Stanje budno spremlja tudi ministrstvo za zdravje, po potrebi po sprejelo ukrepe, je povedala vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu Mojca Gobec. Stroka je medtem že predlagala, da se opičje koze uvrstijo na seznam poklicnih bolezni po zakonu o nalezljivih boleznih, kar bo po njenih besedah omogočilo spremljanje in boljšo komunikacijo z mednarodnimi organizacijami.
O prvem primeru opičjih koz v Sloveniji so sicer obvestili že vse pristojne mednarodne institucije.
V Evropi več primerov opičjih koz
Po zadnjih podatkih je o primerih opičjih koz poročalo 16 držav. Okužbe z virusom opičjih koz so bile v zadnjem tednu odkrite v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. V nedeljo so prvi primer opičjih koz potrdili v sosednji Avstriji. Belgija je kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami. V državi so sicer do zdaj potrdili štiri primere te bolezni.
Če se pojavi prenos virusa opičjih koz na živali, lahko ta bolezen postane endemična tudi v Evropi, so v ponedeljek sporočili iz Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Iz Svetovne zdravstvene organizacije pa sporočajo, da je prenose okužb v državah, kjer ta bolezen ni endemična, mogoče ustaviti.
Po sobotnih podatkih WHO so laboratoriji v 12 različnih državah zunaj endemičnega območja poročali o sumih okužb. Zadnja država, ki je potrdila okužbo z virusom opičjih koz, je Danska.
To naj bi bil vir okužb v Evropi
Svetovna zdravstvena organizacij (WHO) je do danes zabeležila 250 primerov opičjih koz v 16 državah, kjer ta bolezen ni endemična. V Evropi je za zdaj najbolj prizadeta država Španija. Vir večjega skupka okužb v Evropi naj bi bila sicer množična zabava na Kanarskih v prvi polovici maja.
Med zdaj že 17 neafriškimi državami, kjer so v preteklih tednih potrdili opičje koze – kot zadnja se jim je danes pridružila še Slovenija, ki verjetno v statistiki WHO še ni zajeta –, je sicer za zdaj najbolj prizadeta Španija, sledi ji Velika Britanija, poroča španska tiskovna agencija EFE.
V obeh državah dnevno beležijo po več novih primerov, ki niso več povezani s potovanji v tujino, ampak gre za lokalne prenose. Na Otoku so sicer kot prvi v Evropi potrdili primer opičjih koz, in sicer pri moškemu, ki je nedavno prišel iz Nigerije, kjer je ta bolezen endemična.
V Španiji pa medtem kot morebiten izvor večjega skupka okužb že nekaj dni preiskujejo gejevski festival ponosa Maspalomas, ki je od 5. do 15. maja potekal na priljubljenem turističnem otoku Gran Canaria in se ga je udeležilo okoli 80 tisoč ljudi iz Španije in drugih držav.
V več državah, tudi Sloveniji, so namreč prve primere opičjih koz potrdili prav pri moških, ki so se nedavno vrnili s Kanarskih otokov.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opičje koze povzroča virus, soroden virusu, ki je kriv za bolezen črnih koz, ki je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980.
Simptomi pri okužbi z virusom opičjih koz so lahko blagi ali resni. Sprva se pojavijo simptomi, podobni gripi, kot so vročina, bolečine v mišicah in otekle bezgavke. Pozneje pa lahko pride do izpuščajev in ran, ki so občasno tudi boleče.
Gre za bolezen, ki se na ljudi prenese z živali – praviloma z glodavcev in primatov – in se najpogosteje pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Srednje in Zahodne Afrike.
Do prenosa prihaja tudi med ljudmi, in sicer ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. V primera takšnega prenosa mora biti stik tesen in tudi trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.
57