Šturm: Poiskali bomo začasno rešitev v okviru zakonskih možnosti

Do prihodnjega srečanja 16. aprila bodo pripravili potrebne izračune in merila, do takrat pa o konkretnih rešitvah še ne govorijo. Minister se je srečal s predsednikom sodnega sveta Janezom Kranjcem, predsednikom vrhovnega sodišča Francom Testenom in predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek. Sodniško društvo je namreč za torek napovedalo opozorilne protestne shode sodnikov, na katerih bodo opozorili na stanje v sodstvu in izrazili nezadovoljstvo s plačnim sistemom.

Meritorna odločitev ustavnega sodišča

"Skušali bomo pregledati, kakšne so možnosti, da rešimo situacijo v nekem prehodnem obdobju v okviru obstoječe zakonske ureditve na način, ki bi upošteval tudi reševanje sodnih zaostankov," je dejal Šturm. Podrobnosti bodo morali še natančno preučiti, zato so se po ministrovih besedah dogovorili, da se bodo prihodnjič sestali 16. aprila. Do takrat bodo pripravili vse potrebne izračune in druge podrobnosti, ki so potrebne za uresničitev začasne rešitve.

Sistemsko rešitev nekaterih spornih vprašanj, ki so se pokazala ob uveljavitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju s 1. januarjem letos, je mogoče po prepričanju pravosodnega ministrstva, ki pa je bilo sprejeto tudi s strani predstavnikov sodstva, iskati na legitimno sprejemljiv način, to je z rešitvijo odprtih novih vprašanj pred za to pristojnimi organi. To pa sta upravno sodišče in ustavno sodišče.

"Odločitev ustavnega sodišča bo gotovo meritorna"

"Odločitev ustavnega sodišča bo gotovo meritorna in bo pokazala tisto pot, ki bo morala biti sprejemljiva za vse," je dejal Šturm, Dodal je, da jo bo ministrstvo za pravosodje zagotovo spoštovalo, enako vlada.

Po besedah predsednice sodniškega društva bodo v torek kljub današnjemu dogovoru za iskanje začasne rešitve izvedli protestne shode na sedežih slovenskih sodišč. Delo sodišč po zagotovilih Roblekove ne bo moteno, saj ob torkih ni uradnih ur. Zagotovila je, da sodne obravnave ne bodo preklicane, ampak samo prekinjene. Tako lahko po njeni oceni pride le do malenkostnega zastoja v delu sodišč, ki pa se bo nadaljevalo po shodu.

Sodniške plače morajo biti primerljive s plačami poslancev in ministrov

Roblekova je na srečanju predstavila stališča sodniškega društva, ki so po njenih besedah enaka že dve leti. Sodniki predvsem zahtevajo, da so plačni razredi sodnikov taki, da dejansko izražajo vrednost sodstva v družbi.

Sodniške plače morajo biti primerljive s plačami poslancev in ministrov. Po besedah Roblekove izhajajo iz usklajenega predloga sodstva, ki so ga podali marca lani v pogajanjih z vlado. Poleg tega zahtevajo, da se ustrezno ovrednoti tudi nezdružljivost sodniške funkcije, ki se je izgubila v osnovni plači.

Nezdružljivost sodniške funkcije ostaja, odmene za to pa ni

Kot je poudarila, nezdružljivost sodniške funkcije ostaja, odmene za to pa ni. "Ta naj bi bila v okviru posebnega dodatka ali pa bi se prelila v ustrezno višje plačne razrede," je pojasnila predsednica sodniškega društva. Prav tako zahtevajo, da se sodniške plače tekoče usklajujejo, in odpravo retroaktivnosti uporabe znižanja dodatka na minulo delo z 0,5 na 0,3 odstotka.

Kot zadnjo pa je Roblekova predstavila sodniško zahtevo, da se neodvisnost vsakega sodnika zagotavlja z osnovno plačo in ne z dodatki. Ob tem je poudarila še posebnost sodniškega poklica, da se vsa vprašanja urejajo v enem zakonu, to je v zakonu o sodniški službi.

"Zaenkrat iščemo neko začasno rešitev v okviru obljub"

Predstavniki ministrstva in sodstva so po Testenovih besedah ugotovili, da problem obstaja in da so sodniške plače res neustrezne in ne gre za neko izsiljeno akcijo. "Zaenkrat iščemo neko začasno rešitev v okviru obljub, ki so bile ustno dane tudi ob usklajevanju plač in ki bi pomenile, da se sodnikom brez zakonskih sprememb začasno plače po državi izboljšajo," je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča.

Od ustavnega sodišča po Testenovem mnenju pričakujejo nek minimum, ki ga zagotavlja ustava. "Mislim, da ne glede na to, kakšna bo odločba ustavnega sodišča, tudi v okolju prostega urejanja zakonodajalca sistem sodnikom dolguje pri plačah bistveno drugačen pristop," je še dejal. Ponovil je stališče, da sodniške stavke ne podpira, za torek napovedani protestni shod pa se mu ne zdi sporen, saj naj po zagotovilih društva ne bi bilo moteno delo sodišč.

Mladi pravniki se ne odločajo za sodniški poklic tudi zato, ker je tako slabo nagrajen "Vesel sem, da smo bili enotnega mnenja, da je za dobro sodstva potrebno tudi ustrezno nagrajevanje sodnikov, da trenutni sistem ni dober in da prihaja do dveh negativnih posledic," je dejal Kranjc. Ena od teh posledic bo po njegovih besedah zelo dolgoročna. Kar pomeni, da se kakovostni mladi pravniki ne odločajo za sodniški poklic tudi zato, ker je tako slabo nagrajen.

Splošno nezadovoljstvo sodnikov

Druga posledica pa je v splošnem nezadovoljstvu sodnikov, kar se nujno odraža tudi pri pripravljenosti delati več in na ta način prispevati k odpravi sodnih zaostankov. Kot je še dejal Kranjc, ostaja splošna zaveza vseh iskati sistemsko rešitev, ki ne bo sodnikov nagrajevala primerjalno z drugimi, ampak tako, kot je prav in pravično, da se nagrajuje ta veja oblasti v določeni družbi, ki hoče živeti v pravni državi.

Tudi pravosodni minister ne vidi nič spornega v torkovih protestnih shodih sodnikov. Ponovil je, da sodniške stavke ne odobrava. Ob tem je poudaril, da torkovi protestni shodi niso stavka, ampak manifestacija sodnikov. Ljudje pa ne bodo prikrajšani za svoje pravice na sodiščih.