Petek, 5. 4. 2024, 11.33
8 mesecev, 2 tedna
Stekla je prenova strategije upravljanja državnih naložb #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Ministrstvo za finance je pripravilo osnutek prenovljene strategije upravljanja državnih naložb. Veljavna strategija sega v leto 2015 in je v mnogočem zastarela. Osnutek prinaša tudi nekatere predloge sprememb. Naložbe bi se razvrščale v tri razrede – strateške, pomembne in portfeljske. Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav bi se denimo iz strateških preselili med pomembne naložbe, kjer bi se znašel tudi Telekom Slovenije. V ozadju prekvalifikacije Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav iz strateških v pomembni naložbi niso težnje po prodaji obeh podjetij, zagotavlja finančni minister Klemen Boštjančič. Največ pomislekov v zvezi s tem imajo sindikati, te so danes predstavili tudi ministru.
Prenovljena strategija bi tako po osnutku ohranila razvrstitev naložb s kapitalskimi deleži države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) na strateške, pomembne in portfeljske.
Strateške naložbe – 50 + 1
Strateške naložbe so tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, minimalni državni delež v teh naložbah pa je 50 odstotkov in ena delnica oziroma en glas.
Med strateške naložbe so uvrščene predvsem državne naložbe v sektorjih energetike in prometa. Od tistih v upravljanju SDH so tudi po osnutku prenovljene strategije na primer Dars, elektrodistribucijska podjetja, GEN energija, Holding Slovenske elektrarne, Luka Koper, Plinhold, DRI, Infra, KOPP, Koto, Kontrola zračnega prometa Slovenije, Slovenske železnice, Uradni list, Slovenski državni gozdovi, DSU, Loterija Slovenije, SID banka.
V neposrednem upravljanju vlade so navedene na primer 2TDK, Borzen, Eles, Holding Kobilarna Lipica, STA, Kad in tudi SDH.
Pomembne naložbe – 25 + 1
Pomembne naložbe so siceršnje portfeljske naložbe, dejavnost podjetij s temi naložbami je tržna, vendar pa želi država pri njih ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Minimalni državni delež v teh podjetjih je 25 odstotkov in ena delnica oziroma en glas.
Med pomembne naložbe se po predlogu osnutka uvrščajo Istrabenz Turizem, Krka, Mladinska knjiga založba, NLB, Petrol, Pošta Slovenije, Telekom Slovenije, Sava, Sava Re in Zavarovalnica Triglav.
Novost v osnutku je, da se stoodstotno državna Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav, v katerih imata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) ter SDH skupaj 62,6-odstotni delež, po novem uvrščata med pomembne naložbe. Po veljavni strategiji sta to strateški naložbi.
Med pomembne naložbe po novem spada tudi Telekom Slovenije, ki je trenutno še po sklepu DZ iz leta 2013 označen za portfeljsko naložbo, a njegova prodaja ni bila izpeljana.
Portfeljske naložbe – prosto razpolaganje
Portfeljske naložbe so naložbe v tistih podjetjih s tržno dejavnostjo, s katerimi SDH kot upravljavec državnih naložb prosto razpolaga.
Med portfeljske naložbe so medtem uvrščene na primer tiste v Cetisu, Cinkarni Celje, Geoplinu, Siju in Termah Olimia, ki so v trenutno veljavni strategiji pomembne naložbe, ter Hitu, MLM, Istrabenzu, Thermani, Uniorju in Talumu, ki tako ne bi bili več strateške naložbe.
Časnik Večer sicer danes piše, da v sindikatih, kjer so osnutek dobili v vpogled, izražajo nezadovoljstvo glede sprememb pri Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Opozarjajo namreč na širši pomen obeh podjetij in na to, da skupaj zaposlujeta več kot sedem tisoč ljudi.
Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je za časnik Večer izrazil bojazen, da je vladni predlog mogoče videti tudi kot znak, da se morda v ozadju že pripravlja prodaja.Opozoril je na slabe izkušnje s prodajo državnih podjetij v preteklosti in kot primer izpostavil Adrio Airways, medtem ko so skoraj vse države ohranile državne letalske prevoznike.
"Resnično ne želimo, da bi se ponovila takšna napaka, zato pričakujemo, da država Pošte Slovenije in Zavarovalnice Triglav ne bo spustila iz svojih rok," je poudaril Zorko.
V primeru Pošte Slovenije je ta od sprejema veljavne strategije postala tudi lastnica Intereurope. Sindikati omenjajo tudi nekatere slabe izkušnje s prodajo državnih naložb v zadnjih letih, sprašujejo pa se še, ali se morda v ozadju pripravlja prodajni posel.
Na ministrstvu za finance so za Večer pojasnili, da Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav ne izpolnjujeta kriterijev za strateško naložbo. Pošta namreč ni z zakonom določena za opravljanje javne službe, v Zavarovalnici Triglav pa strateški po osnutku prenovljene strategije ostaja le 34,5-odstotni delež ZPIZ, medtem ko za delež SDH to ne bi več veljalo.
Boštjančič: V ozadju sprememb strategije upravljanja državnih naložb ni prodaja Pošte in Triglava
Kot je v izjavi medijem po srečanju s sindikati dejal minister Klemen Boštjančič, je do spremembe klasifikacije državnih naložb v Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav v osnutku strategije prišlo "izključno zaradi tehničnih razlogov".
Po ministrovih besedah omenjeni naložbi že v stari strategiji nista izpolnjevali pogojev za to, da bi bili razvrščeni kot strateški. "Danes smo to sindikatom tudi pojasnili. Nobene težave ni, da bomo to tudi v strategijo bolj jasno zapisali, da popolnoma odpravimo špekulacije, da ima vlada ali kdorkoli namen prodajati Triglav ali Pošto Slovenije," je poudaril Boštjančič in dodatno zagotovil, da država ne namerava prodati nobenega odstotka omenjenih družb.
Pri Telekomu se je zgodila obratna zgodba - glede na osnutek strategije državna naložba v njem prehaja iz portfeljske v pomembno naložbo. "Prekvalificirali smo jo zato, ker smo ocenili, da Telekom Slovenije upravlja s pomembno infrastrukturo za državo," je zatrdil minister.
Glede same priprave osnutka prenovljene strategije je Boštjančič pojasnil, da je bila ta zaključena konec 2023, od tedaj pa so jo usklajevali znotraj koalicije in med posameznimi resorji. V začetku tega tedna so jo nato poslali v pregled socialnim partnerjem.
V sindikatih zaskrbljeni
Da so sindikati zaskrbljeni nad vsebino osnutka strategije upravljanja državnih naložb, ki pomembno spreminja pozicijo države v odnosu do omenjenih podjetij, pa je po koncu srečanju z ministrom Boštjančičem v imenu sindikalne strani dejal predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.
"Glede Pošte Slovenije smo odločno izrazili stališče, da je nesprejemljivo strateškost Pošte spreminjati v drugo obliko. Tudi glede na to, kako je to urejeno v sosednjih državah," je poudaril sindikalist in dodal, da skoraj ni države v Evropi, ki ne bi imela poštnih storitev 100-odstotno ali vsaj v večinskem deležu pod svojim okriljem.
Glede Zavarovalnice Triglav je Lorber izpostavil, da so jim predstavniki ministrstva pojasnili, da bi država v skladu z osnutkom strategije ohranila 34-odstotni delež, ki ga obvladuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Vprašljiv pa je po njihovem mnenju tisti delež, ki se nanaša na upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). "Okoli tega bomo počakali na dodatna pojasnila in morebitno spremembo v odnosu do strateškosti te naložbe," je napovedal.
Osnutek prenovljene strategije po oceni sindikatov omogoča tudi privatizacijo Slovenskih železnic na področju tovornega prometa, "ker ne izpostavlja več zahteve po večinskem deležu odvisnih družb v tem in še marsikaterem drugem podjetju".
Minister Boštjančič na drugi strani zagotavlja, da pri Slovenskih železnicah ni nobenih sprememb pri klasifikaciji. Kot je še pojasnil, so jih sindikati opozorili na vprašanje hčerinskih družb ter v zvezi s tem na njihovo raznolikost in različne statuse, s čimer so se na ministrstvu strinjali.
Ministrstvo prepoznalo nekatere argumente sindikatov. Pa jih bodo upoštevali?
Glede poteka današnjega sestanka je Lorber dejal, da je nekatere danes predstavljene argumente sindikatov ministrstvo prepoznalo, če pa jih bo upoštevalo pri pripravi spremenjene strategije, pa bodo videli. Ob tem so napovedali, da bodo pripombe v zvezi z osnutkom na ministrstvo posredovali do začetka prihodnjega tedna.
Ogorčenje nad osnutkom prenove strategije upravljanja naložb države so medtem danes izrazili v Sindikatu poštnih delavcev. Kot so ocenili v sporočilu za javnost, dokument pomeni "korak k privatizaciji državnih podjetij, tudi Pošte Slovenije".
"Preseneča nas kratkovidnost vlade, ki očitno ne more preseči koristoljubja kratkoročnih dobrobiti privatizacije. Ob tem pa je potrebno tudi javnost opozoriti na to, da na Pošti Slovenije opravljamo dejavnosti, ki so nujne za delovanje države in niso dobičkonosne," so navedli.
Privatizacija bi po njihovem prepričanju podjetje osiromašila dobičkonosnih dejavnosti, kot sta dostava in logistika, račun za vse ostalo pa "bomo očitno plačali državljani".
Sindikat delavcev prometa in zvez (SDPZ) pri Pošti Slovenije pa je sporočil, da odločno nasprotuje umestitvi Pošte Slovenije (zgolj) na seznam pomembnih naložb, kjer je država zavezana ohraniti zgolj četrtinski delež. "Nepojmljivo je, s kakšno lahkoto se razpolaga s podjetjem, ki omogoča dostop do poštnih storitev v vse kraje naše Slovenije," so zapisali v sporočilu za javnost.
Generalna sekretarka SDPZ Saška Kiara Kumer je na današnjem sestanku pri ministru za finance jasno izpostavila nujnost ohranjanja Pošte Slovenije kot celote in kot strateške naložbe za državo. Kot so še poudarili na sindikatu, bodo v naslednjih dneh vztrajno nagovarjali odločevalce, naj se strategija v tem delu spremeni, z dopisi, pozivi, tudi morebitnimi protestnimi shodi.
Odločen "ne" morebitni spremembi statusa Zavarovalnice Triglav iz strateške v pomembno naložbo, kar bi "spodbudilo aktivnosti in postopke o prodaji še zadnje uspešne in vodilne finančne organizacije v Sloveniji in jadranski regiji", pa izražajo tudi v Konferenci sindikatov Zavarovalnice Triglav.
"Javnost je treba spomniti, da sta največja lastnika zavarovalnice Zpiz in SDH ter da se večina dobička steka neposredno v pokojninsko blagajno ter proračun države. S prodajo večinskega deleža Zavarovalnice Triglav bi že tako presušena pokojninska blagajna kmalu dokončno presahnila, pritisk na podaljševanje delovne dobe vseh zaposlenih v Sloveniji in nižanje pokojnin pa bi bil še toliko večji," so podčrtali.
Trenutno v veljavi zastarela strategija
Prenovo strategije upravljanja državnih naložb sicer pripravljajo pozno. Veljavno strategijo upravljanja je namreč DZ z odlokom sprejel sredi leta 2015 in je že zastarela. Vlada se je jeseni 2022 ob sprejemu novele zakona o SDH zavezala, da bo predlog prenovljene strategije v DZ poslala v šestih mesecih od uveljavitve zakona, tako da precej zamuja.
Od leta 2015 so se zgodile številne spremembe. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH, Kada, DUTB, ki je bila vmes pripojena k SDH, in PDP. Vseboval je skupno 104 družbe.
S tega seznama so bile prodane naložbe države in SDH v 29 družbah. Na seznamu je bilo tudi 14 družb s kapitalsko naložbo Kada, za katere SDH ni pristojen in jih tokratni seznam ne vsebuje, nekatere pa so bile tudi že prodane (na primer Gorenje in Perutnina Ptuj). Devet družb s kapitalsko naložbo države je bilo pripojenih k drugim subjektom, danih v stečaj in likvidacijo ali izvzetih iz upravljanja SDH. Nov seznam naložb države in SDH medtem na primer vsebuje 27 novih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH, predvsem tistih, pridobljenih s pripojitvijo DUTB.
Padec vrednosti državnih naložb
Osnutek strategije vsebuje tudi pregled rezultatov upravljanja državnih naložb od leta 2015 do leta 2022.
Kljub 29 prodajam naložb, za katere je proračun prejel 1,6 milijarde evrov, SDH pa 72 milijonov evrov kupnin, se je knjigovodska vrednost z 11,6 milijarde evrov od leta 2015 do konca leta 2022 znižala le na 11,2 milijarde evrov, pri čemer je najnižjo vrednost z 9,9 milijarde evrov dosegla v letu 2020.
V enakem obdobju sta država in SDH prejela tudi 1,7 milijarde evrov dividend, od tega država 1,3 milijarde, ZPIZ 140 milijonov in SDH 335 milijonov evrov. Največ so jih prispevale družbe iz finančnega sektorja.
Donos oklestila tudi energetska kriza
Donos na kapital naložb države in SDH je bil v letu 2015 pri 4,7 odstotka, v letu 2019 se je povzpel na 6,9 odstotka, nato pa v letu 2020 zaradi kovidne krize nazadoval na 4,3 odstotka. Po vmesnem dvigu v letu 2021 je nato leto kasneje zaradi energetske krize zdrsnil na le 2,8 odstotka.
V letu 2023 naj bi bil po napovedih SDH spet bistveno višji. Osnovna ugotovitev v osnutku je tako, da je donosnost zelo občutljiva na krize.
