SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sovražni govor ali prekoračitev meje dobrega okusa?

2

termometer

Zaradi izjav Svetlane Makarovič v intervjuju na našem portalu 6. januarja zaradi domnevnega sovražnega govora se je včeraj zgroženo odzval Svet katoliških laikov Slovenije.

Mnenja o tem, ali so v intervjuju podani znaki sovražnega govora, so deljena, večina sogovornikov pa je odklonila, da bi natančno opredelili, kaj v intervjuju bi lahko bil sovražni govor in kaj lastno mnenje. So si pa skorajda enotni, da je povedano oziroma zapisano prestopilo mejo dobrega okusa.

Makarovičeva: Vrača se inkvizicija "Vrača se inkvizicija," se je na zapise v medijih o sovražnem govoru odzvala Svetlana Makarovič. Naj spomnimo, da je v javnosti pogovor s pisateljico prvič odjeknil po tistem, ko ga je preteklo sredo, 11. januarja, v parlamentu citirala predsednica stranke NSi Ljudmila Novak in ga označila za sovražni govor. S povedanim v intervjuju je namreč med drugim argumentirala razloge, zakaj stranka NSi ne bo podprla Zorana Jankovića za mandatarja.

Neža Kogovšek: Dokazati je treba namen "V Sloveniji sovražni govor ni pravna kategorija. V kazenskem pravu govorimo o kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Za pregon osebe zaradi tega kaznivega dejanja je treba ugotoviti, ali je oseba, ki je besede izrekla, imela namen spodbujati sovraštvo, nasilje ali nestrpnost – treba je ugotavljati t. i. obarvani naklep. Če je oseba izražala svoje mnenje brez namena spodbujanja sovraštva, je ni mogoče preganjati za kaznivo dejanje," pojasnjuje Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.

Za ugotavljanje naklepa in drugih znakov kaznivega dejanja je pristojno tožilstvo, ki mu vsakdo lahko poda prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja," še dodaja Kogovšek Šalamonova.

Da je meja med sovražnim govorom in svobodo govora izredno tanka, še posebej ko gre za kazenskopravno opredelitev sovražnega govora, je prepričana tudi novinarka Dnevnika in predsednica Novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja. Poudarja, da v našem kazenskem zakoniku o tem govori 297. člen, ki bo v sedanji obliki veljal le še do 15 aprila. Ivelja je sicer ravno danes v Dnevniku objavila komentar o izjavah znane pisateljice.

Ranka Ivelja: Sovražni govor vsaj toliko kot Majerjev pamflet Med drugim piše: "Cerkvi, vernikom in vsem nam pa s svojim slovenceljskim obračunavanjem s Cerkvijo škodi tudi sicer odlična slovenska pesnica, pravljičarka in publicistka Svetlana Makarovič. V intervjuju za spletni portal Planet Siol.net ni zmogla argumentirane kritike cerkvenih ravnanj, zmogla je masten pljunek. Z govorjenjem o domobranskih ličinkah in duhovnikih kot 'prekletih smrdljivih farjih' je slovenceljstvu dala nov naboj. Slovencelj, kot vemo, najraje vse vrže v en koš in raje sovraži kot razmišlja. Njene besede: 'So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost,' so sovražni govor najmanj toliko kot Majerjev pamflet, čeprav bodo organi pregona najbrž tudi v tem primeru težko dokazali, da je ta poziv k sovraštvu imel za posledico nasilje, kar naj bi bilo potrebno za obsodbo po 297. členu KZ."

Makarovičeva: Katoliška cerkev je največ škode naredila svojim vernikom "Da pljuvajo po meni, sem vajena še iz prejšnjega sistema, ko sem se še zavzemala za Cerkev, ki je bila takrat bistveno drugačna," pa pravi Makarovičeva in pojasni, da nikakor nima težav z evangeličansko ali pravoslavno cerkvijo.

"Srečala sem se že z obema predstavnikoma, ju spoštujem. Napadam pa katoliško cerkev kot institucijo, ki ni nobena civilna družba, temveč klerikalna stranka. To nima nobene veze z vero in verniki. Sama nimam nobene potrebe, da bi se zagovarjala, zagovarjati bi se morala katoliška Cerkev, ki je največ škode naredila prav slovenskim vernikom," je prepričana Makarovičeva.

Pirc Musar: Zapisa ne preučujem, ga pa obsojam Na Twitterju se je odzvala tudi Nataša Pirc Musar, ki je med drugim pojasnila, zakaj ne bo prijavila Svetlane Makarovič: "Obsojam in zavračam vse vrste sovražnega govora proti katerikoli skupini prebivalcev, pa naj bodo to kristjani, Romi, volivci, SDS, LDS ... A splošno pristojnost za sovražni govor ima varuhinja človekovih pravic. V primeru Svetlane Makarovič nikjer ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov, zato tega zapisa ne preučujem in se z njim niti nimam pravice ukvarjati. Ga pa obsojam in lahko rečem, da je gospa prekoračila vse meje dobrega okusa in strpnosti, ki bi jo od intelektualke pričakovali."

Varuh: Razume čustva vernikov, a ne presoja Da nimajo pristojnosti, da bi presojali, ali in v kakšnem primeru gre za sovražni govor, so se odzvali tudi v uradu varuha človekovih pravic, kjer sicer obsojajo sovražni govor. "Varuh povsem razume, da je izjava Svetlane Makarovič lahko globoko prizadela čustva vernikov," so zapisali in dodali, da varuh nikoli ne presoja, ali so v posameznem primeru izjav ali sporočil podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni le tožilci in sodniki, pravijo v uradu varuha.

So pa poudarili, da je t. i. sovražni govor izraz medijskega in javnega diskurza in da vsak primer t. i. sovražnega govora še ni kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje Kazenski zakonik v svojem 297. členu. "Zaradi varstva svobode izražanja in še posebej svobode medijev so pogoji za kazenski pregon govorjene ali pisane besede upravičeno zelo strogi. Pri nas je tovrstne sodne prakse tako malo, da o njej skoraj ne moremo govoriti," menijo v uradu varuha.

Svoboda govora temelj demokratične družbe Dodajajo še, da Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi pogosto navaja, da svoboda izražanja pomeni enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. "Poudarja tudi, da se svoboda izražanja ne nanaša le na informacije ali ideje, ki jih sprejemamo naklonjeno, ki jih dojemamo kot neškodljive ali se do njih niti ne opredeljujemo, temveč zajema tudi tiste, ki prizadenejo, šokirajo ali vznemirjajo bodisi državo ali pa katerikoli del prebivalstva. To terja zahteva po pluralizmu, tolerantnosti in širini duha, brez katerih ni demokratične družbe. Kazenski pregon torej predstavlja le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti, zato je zelo pomemben predvsem javni odziv in javna obsodba nesprejemljivih praks. Smiselno je, da je odziv takojšen in zlasti prisoten tudi tam, kjer se nesprejemljive izjave pojavljajo, so prepričani v uradu varuha.

Ivan Štuhec: Ne bi rekel, da gre za sovražni govor, čeprav prijazen ni bil O tem, ali je Svetlana Makarovič uporabila sovražni govor, teolog Ivan Štuhec ne želi polemizirati. "Očitno je bila gospa v otroštvu in mladosti zelo ranjena, zato tudi pride do takšnih izrazov. Tega ne bi jemal preveč tragično, ampak bi želel spoštovati to njeno bolečino, bi pa od intelektualke, kar gospa je, pričakoval, da bi se v javnosti vsaj malo zadržala," je za naš portal povedal Štuhec. Dodaja, da v tem primeru ne bi govoril o sovražnem govoru, "čeprav niti približno ni prijazen. A imamo druge primere sovražnega govora v Sloveniji, ki so bolj vredni obravnave, kot je primer Svetlane Makarovič," je prepričan Štuhec.

Z vprašanji smo se obrnili tudi na Tiskovni urad SŠK, kjer so nam odgovorili, da je izjava Sveta katoliških laikov Slovenije (SKLS) utemeljena.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin