Ponedeljek, 21. 10. 2024, 20.12
1 mesec
Sodišče Stephanu za napeljevanje k umoru prisodilo 16 let zapora
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je libanonskega znanstvenika Michela Stephana danes spoznal za krivega napeljevanja k umoru Iračana in mu prisodilo 16 let zapora. Stephan, ki je bil zaradi napeljevanja k umoru enkrat že obsojen na osemletno zaporno kazen, je tako enotno obsojen na 23 let in osem mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. Medtem so danes na kranjskem sodišču 43-letnega Jeseničana Emirja Bajrektarevića, ki je 28. decembra lani na Jesenicah zabodel znanca, spoznali za krivega kaznivega dejanja poskusa uboja.
Libanonskega znanstvenika Michela Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen Stephan. Zaradi napeljevanja je bil obsojen na osemletno zaporno kazen, ki bi jo prestal oktobra prihodnje leto.
Načrtoval tudi umor Iračana
Ključna priča, ki je takrat pripeljala do obsodbe, je bil Iračan. Tega je Stephan napeljeval k umoru Plavca, a ga je Iračan na koncu prijavil policiji. Zato naj bi Stephan, že ko je v priporu čakal na sodbo v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana. Kot navaja obtožnica, naj bi enega od sopripornikov nagovarjal, naj mu zunaj priskrbi koga, ki bi likvidiral Iračana, pri čemer pa je sopripornik njegov domnevni načrt razkril policiji. Enako naj bi storil drugi sopripornik, ki naj bi prav tako vedel za Stephanov načrt.
Predsednica sodnega senata Jasmina Ivančič je danes v obrazložitvi sodbe pojasnila, da je Stephan povratnik, ki je bil že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje napeljevanja k umoru in je potem poskušal narediti isto, kar kaže na njegovo značilno metodo reševanja konfliktov. Oseb, ki jih je napeljeval k umoru, prav tako ni izbiral naključno.
Stephana je sodni senat obsodil tudi na izgon za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, saj so presodili, da bi njegova prisotnost ogrožala javno varnost. Hkrati mu je sodni senat naložil povračilo sodnih stroškov. Tožilstvo je sicer za Stephana predlagalo kazen 17 let zapora in izrek ukrepa izgona tujca za obdobje petih let po prestani zaporni kazni, zagovornik pa oprostilno sodbo.
Tožilka Ana Kirm je po razglasitvi sodbe za medije dejala, da je šlo za kompleksen in naporen postopek. Sodba sicer še ni pravnomočna, vendar je v tej fazi zadovoljna z razpletom sojenja, je pojasnila. Stephanov zagovornik Milan Krstić je vztrajal, da gre za konstrukt, zato verjame, da bo sodba po njihovi pritožbi razveljavljena.
Za poskus uboja na Jesenicah sedem let zapora
Na kranjskem okrožnem sodišču so medtem 43-letnega Jeseničana Emirja Bajrektarevića, ki je 28. decembra lani na Jesenicah zabodel znanca, spoznali za krivega kaznivega dejanja poskusa uboja. Sodnica Nina Prosen je sledila predlogu tožilke Lee Martinjak in obtoženemu izrekla sedemletno zaporno kazen. Sodba še ni pravnomočna.
Trditve obtoženega Bajrektarevića in 44-letnega oškodovanca Josipa Leskovarja o tem, kako je prišlo do poškodbe, ki bi bila lahko usodna, so se med seboj močno razlikovale. Leskovar se je tudi sam v preteklosti že znašel na zatožni klopi, leta 2009 je namreč v jeseniški prodajalni kebaba z nožem enajstkrat zabodel 35-letnika in ga ubil, a bil zaradi neprištevnosti oproščen.
Glede na obtožnico je Bajrektarević v medsebojnem obračunu večkrat z nožem zamahnil proti oškodovancu, ko je ta ob udarcu padel na vse štiri, pa ga je z nožem zabodel v zgornji del hrbta. Zaradi poškodbe je prišlo do pnevmotoraksa in če ne bi hitro ukrepali, bi lahko poškodovani umrl, je pojasnil sodni izvedenec s področja splošne kirurgije Miloš Wahl.
Sodnica ni sledila zagovoru obdolženega. "Skupni učinek dokazov omogoča gotov sklep, da se je dejanje odvilo tako, kot ga je v obtožnici opisala tožilka," je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica in dodala, da sta Leskovarjevo zgodbo potrdili tudi dve naključni priči. Obe sta povedali, da sta videli njegov zamah, ko je bil Leskovar na vseh štirih.
Obtoženi v času dejanja pod vplivom drog
Takšno dogajanje po mnenju tožilke in sodnice potrjujeta tudi izvedenski mnenji psihologa in psihiatra, ki sta povedala, da lahko Bajrektarević v stresnih okoliščinah sprejema napačne odločitve, da ima težave z obvladovanjem jeze in se odziva agresivno. Toksikološko poročilo je pokazalo tudi, da je bil obdolženi v času kaznivega dejanja pod vplivom prepovedanih drog.
Obtoženi je sicer obžaloval, da je do dogodka prišlo. "Moja največja krivda je v tem, da sem sploh imel kakršenkoli stik z njim," je dejal in poudaril, da ni imel namena nikogar ubiti, edino mogoče obračunati s pestmi. "Če bi imel še enkrat možnost, se sploh ne bi odzval na provokacije. Hvala bogu, da je preživel, ker bi težko živel s tem, da sem nekomu vzel življenje," je poudaril.
Kljub navedbam obdolženega je sodnica sledila predlogu tožilke o podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Prav tako je tožilki sledila pri višini izrečene kazni, pri čemer je za poskus uboja zagrožena kazen od petih do 15 let zapora. Upoštevala je težo kaznivega dejanja in okoliščine izvršitve, pa tudi, da obdolženi v preteklosti še ni bil obsojen in da je doslej zgledno živel in skrbel za otroke ter da ima urejene odnose z bližnjimi.
Oškodovanca, ki od obtoženega za poškodbe ter telesne in duševne bolečine terja 23 tisoč evrov odškodnine, je sodnica napotila na pravdo.