Sobota, 23. 9. 2023, 22.38
1 leto, 1 mesec
Smo na repu po številu fizioterapevtov
V Sloveniji je v javni zdravstveni mreži skoraj 1.900 fizioterapevtov, a so čakalne dobe občutno predolge, saj ponekod na obravnavo čakajo precej dlje kot leto dni. Podatek o tem, koliko je v državi čistih zasebnikov brez koncesije, ni na voljo, a v stiski se številni bolniki zatečejo k samoplačniškim storitvam, ki jih sicer krije zdravstveno zavarovanje. Pazljivo pri izbiri, opozarja vodja Združenja fizioterapevtov Slovenije.
S tem, da se na fizioterapevtsko zdravljenje čaka predolgo, se strinja tudi Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS): "Po podatkih ZZZS so čakalne dobe za redno napotitev na fizioterapevtsko obravnavo trenutno do 448 dni pri posameznih izvajalcih do prvega termina, za napotitev zelo hitro tudi čez 150 oziroma ponekod celo čez 200 dni ter za hitro napotitev pri nekaterih tudi do 373 dni, kar je vsekakor nad dopustno čakalno dobo."
Na primarni ravni bi bilo nujno treba povečati število fizioterapevtov, ki so pomemben del javnozdravstvene mreže. Zato v združenju pričakujejo čimprejšnje sprejetje pripravljenih kadrovskih normativov in standardov ter njihovo čimprejšnjo uvedbo.
Kako je drugod po EU?
"Nemčija in druge države EU imajo od 250 fizioterapevtov in več na sto tisoč prebivalcev, mi pa okrog 70, s čimer smo na samem repu. Potrebovali bi jih vsaj štiri tisoč," ponazarja Kovačič.
Še več, pravi, da bi bilo treba tudi sprejeti strokovne normative in standarde, ki so jih pripravili, da bodo znotraj javnega zdravstva pacientom lahko zagotavljali varne in visokokakovostne fizioterapevtske storitve, podprte z znanstvenimi dokazi ter v skladu z najnovejšimi smernicami in priporočili obravnave posameznih pacientov.
Sredstev za izobraževanje je premalo
"Prav tako želimo ZZZS opozoriti na anomalije, saj v strukturi vrednosti fizioterapevtskih storitev ni sredstev za izobraževanje fizioterapevtov. Zakon zahteva, da se fizioterapevt izobražuje vsaj deset dni na leto, vendar delodajalci zelo težko zagotavljajo to zakonsko obvezo, saj za to od ZZZS ne prejmejo potrebnih sredstev," opozarja Kovačič.
Gre za nerealno amortizacijo, ki je dodatno obremenjena po uvedbi DDV, in po Kovačičevem mnenju bi morala država DDV, pobran od izvajalcev zdravstvenih storitev, vrniti v zdravstveno blagajno. Prav tako so finančno premalo vrednotene specialne obravnave, za katere mora fizioterapevt pridobiti specialna znanja.
Izšolanih je dovolj, a ne dobijo pripravništva
Razpisanih mest za študij fizioterapije je v Sloveniji dovolj, celo preveč, kot pravi Kovačič, saj nekatere inštitucije nimajo omejitev pri vpisu. Poleg dveh javnih visokošolskih ustanov – Fakultete za vede o zdravju na Univerzi na Primorskem in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani – z akreditiranim univerzitetnim študijskim programom 1. stopnje je v Sloveniji še pet zasebnih visokošolskih inštitucij, kjer se izvaja dodiplomski študij fizioterapije na 1. bolonjski stopnji.
Vseeno pa na ZFS nenehno dobivajo pritožbe, da gre za hiperprodukcijo kadrov in da so mentorji, poleg svojega primarnega dela, preobremenjeni s kliničnim in praktičnim usposabljanjem študentov fizioterapije.
"Diplomanti, ki sklenejo šolanje, ne dobijo takoj pripravništva, saj ni dovolj razpisanih mest. Pripravništvo pa je pogoj za to, da kandidat opravi strokovni izpit na ministrstvu za zdravje. Študijski programi zagotovo nudijo diplomantom bazična in strokovna znanja za doseganje poklicnih kompetenc, vendar pa se morajo po končanem študiju prav tako izobraževati naprej in pridobivati specialna ter druga znanja," poudarja predsednik ZFS.
Neenakomerna razporeditev fizioterapevtov
Dodatno zaposlovanje fizioterapevtov v javni mreži bi ne nazadnje omogočilo tudi zadostno pokritost. Fizioterapevtska dejavnost na primarni ravni namreč ni enakomerno razporejena po državi, za kar sta odgovorna ministrstvo za zdravje in ZZZS, je prepričan Kovačič.
Posledično občine in država ne zagotavljajo pacientom oziroma prebivalcem Slovenije optimalne dostopnosti fizioterapevtskih storitev in oskrbe z njimi na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.
Triažni fizioterapevti
"Čakalne dobe bi lahko vsekakor skrajšali tudi z učinkovitejšo dostopnostjo fizioterapevtskih storitev," poudarja sogovornik. Z direktnim dostopom bi pacientom namreč z lahkoto zagotovili bolj kakovostno in predvsem pravočasno fizioterapevtsko obravnavo v obsegu in na način, kot jo v najvišjo korist zdravja pacienta strokovno določi triažni fizioterapevt. To je specialno usposobljen zdravstveni delavec na področju storitve, ki jo pacient potrebuje.
"Pilotni projekt s področja triažne fizioterapije je dal zelo pozitivne in spodbudne rezultate pri pacientih z bolečino v hrbtu. V skladu z dobrimi praksami v tujini se v ZFS zavzemamo za učinkovitejši neposredni dostop do fizioterapevtskih storitev, s čimer se skrajšajo čakalne dobe, razbremenjeni so družinski zdravniki v zvezi z napotitvami, predvsem pa so pacienti deležni pravočasne obravnave v skladu z njihovimi potrebami," našteva Kovačič, a dodaja, da bi bile za to potrebne določene zakonodajne spremembe ter podpora ministrstva za zdravje in stroke.
Opazili smo, da pri nekaterih izvajalcih fizioterapije ob čakalni dobi piše, da se opravlja "triaža napotne listine".
Kaj to pomeni, pojasnjuje Špoljar: "Izvajalec fizioterapevtske dejavnosti lahko opravi triažo napotne listine, delovnega naloga za fizioterapijo, in sicer v treh dneh po njenem prejemu. Če se stopnja nujnosti, navedena na napotni listini, in stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži. O tem pooblaščena oseba za čakalni seznam obvesti izdajatelja napotne listine in pacienta.
Pacienta se uvrsti na čakalni seznam v petih dneh po predložitvi napotne listine oziroma v dveh dnevih po opravljeni triaži. Če se v postopku strokovne triaže ugotovi, da bi oseba potrebovala obravnavo prej, kot izhaja iz napotne listine, potem je v skladu s tem tudi razvrščena na čakalni seznam.
Zaradi možnosti triažiranja se čakalna doba za osebe, ki so že v čakalni vrsti, ne sme spremeniti. To pa od fizioterapevtov v javni mreži terja zares veliko mero strokovnosti in organiziranosti."
Nov poklic: fizioterapevt v dolgotrajni oskrbi
Izzivi za trajnost javnih zdravstvenih sistemov v regijah EU so staranje prebivalstva, breme kroničnih bolezni, stroški novih tehnologij in splošno naraščajoče povpraševanje po fizioterapevtskih storitvah. Tudi Slovenija je naglo starajoča se družba, zato bo čedalje več ljudi potrebovalo ustrezno fizioterapevtsko oskrbo.
Kako poskrbeti za naraščajoče potrebe starejših? "Ključni izziv v Sloveniji bo promocija poklica fizioterapevt v dolgotrajni oskrbi, saj so fizioterapevti ključni pri vzpostavitvi celovitega in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe, s poudarkom na oskrbi v domačem okolju," pojasnjuje Kovačič.
ZFS načrtuje proaktivno sodelovanje z obema javnima fakultetama, ki imata akreditiran univerzitetni študijski program fizioterapije, ministrstvoma za zdravje in solidarno prihodnost ter drugimi deležniki. Bojijo se namreč, da bi prišlo do podobnega scenarija kot v primeru medicinskih sester, ki jih predvsem v domovih za starejše občane že krepko primanjkuje. Zgrajenih domov ni tako malo, a ko jih zgradijo, ne morejo začeti obratovati, ker ni kadrov. "Enako se bo zgodilo tudi v fizioterapiji," opozarja Kovačič in dodaja: "V ZFS smo že večkrat opozorili strokovno in laično javnost, da so najslabši in najbolj zastareli kadrovski normativi v domovih starejših, kjer je na približno od 150 do 200 uporabnikov zaposlen le en fizioterapevt, namesto od treh do petih kot drugod po Evropi."
Kako do obravnave v ustreznem roku?
Okvirne čakalne dobe lahko poiščemo na spletni strani. "Žal je zaradi zelo dolgih čakalnih dob dostop do fizioterapije v javni mreži na primarni ravni zdravstva omejen. Poleg tega zaradi narave fizioterapevtskih obravnav objavljene čakalne dobe večinoma ne odražajo dejanskih čakalnih dob," je povedal Janez Špoljar, podpredsednik ZFS.
Čakalne dobe so odvisne od letnega programa zdravstvenih storitev in omejenih finančnih sredstev, ki jih krije ZZZS, pa tudi od stanja pacienta, števila obravnav in nabora fizioterapevtskih postopkov.
V primeru, da fizioterapevtska obravnava ne zagotavlja čakalne dobe znotraj najdaljše dopustne, predlagamo izvedbo obravnave pri drugem izvajalcu, ki zagotavlja čakalno dobo znotraj tega. "V zadnjih letih so na voljo dodatna zavarovanja zasebnih zavarovalnic, ki krijejo tudi fizioterapevtsko obravnavo. Če pa tudi s pomočjo opisanih načinov oseba ne najde ustreznega izvajalca, žal ni drugega izhoda kot samoplačniški obisk pri zasebnem izvajalcu fizioterapevtske dejavnosti, pri čemer naj se uporabnik prepriča, da je izvajalec dejansko fizioterapevt," svetuje Špoljar.
Previdno pri izbiri
V želji in nuji, da bi čim prej prišel do fizioterapevtske obravnave, se marsikdo zateče k zasebnemu "terapevtu" brez ustreznega znanja in izobrazbe.
"Previdnost velja!" opozarjata tako Špoljar kot Kovačič. Poleg visokošolske strokovne izobrazbe smeri fizioterapija in opravljenega strokovnega izpita mora biti fizioterapevt tudi vpisan v register izvajalcev pri ministrstvu za zdravje.
Fizioterapevti, ki delujejo v okviru javnih zdravstvenih zavodov in storitev, bi morali biti vpisani v register ob zaposlitvi, zato preverjanje ni potrebno. Pri zasebnikih, ki opravljajo obravnave samoplačniško, pa ne bo odveč preveriti dokazila o vpisu v register.
"Ministrstvo za zdravje bi moralo nujno izvajati strokovne nadzore, ki pa jih od leta 2020 žal ni bilo, kar ni v skladu z zakonom," opozarja Kovačič. "Številni drugi profili, ki niso ustrezno usposobljeni, na žalost po končanem "vikend seminarju" za kvazi postrehabilitacijo na lastno pest izvajajo podobne ali celo enake fizioterapevtske postopke, ki se izvajajo v rehabilitaciji pacientov, za kar sploh niso usposobljeni, še manj pa kompetentni. Tukaj bi moralo ministrstvo poskrbeti za strog in takojšen nadzor. Zavlačevanje ministrstva za zdravje s podelitvijo javnih pooblastil in posledično s podeljevanjem fizioterapevtskih licenc je skrajno neodgovorno, nevarno in škodljivo predvsem za paciente in tudi celoten javni sektor, za kar bi moralo nositi odgovornost," je neprizanesljiv Kovačič.