Sreda, 25. 1. 2023, 9.11
1 leto, 9 mesecev
Fajonova: Globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,69
44
Na Brdu pri Kranju se je začel dvodnevni letni posvet diplomacije, ki je posvečen predvsem spremembi zunanjepolitične strategije Slovenije. Diplomate je nagovorila zunanja ministrica Tanja Fajon, kasneje pa bo pred zbrane stopil še premier Robert Golob. V uvodu je Fajonova opozorila, da globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. Zavzela se je tudi za "vrnitev h konceptu vrednot, spoštovanja vladavine prava, demokracije, človekovih pravic, solidarnosti, nediskriminacije in strpnosti do drugačnih in drugače mislečih". Ob tem pa je kritizirala "nekatere države" članice EU, ki se odmikajo od tega koncepta in "EU vidijo samo kot bankomat".
"Začenjam z žalostno ugotovitvijo, da globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. Bolj pripovedujejo zgodbo o vse večji razdrobljenosti in delitvah na svetovnem prizorišču; povečani konkurenci med svetovnimi silami. Vse to razkraja učinkovitost multilateralnega sistema, ki obravnava globalne izzive, kot sta na primer revščina in podnebne spremembe," je uvodoma povedala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
"Svetovne regije se vse bolj oddaljujejo namesto zbližujejo. Vlogo mednarodnih organizacij nadomeščajo neformalna okolja, kot sta G20 ali G7. V institucionalnem smislu je Varnostni svet Združenih narodov v bistvu blokiran, prav tako Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Dialog EU s Kitajsko je bil blokiran zaradi notranjih razlik v EU, dialog Nata z Rusijo pa od ruske priključitve Krima leta 2014 ne obstaja," je opozorila zunanja ministrica.
EU mora postati učinkovitejša in hitrejša pri svojem odločanju
Fajonova se je zavzela za okrepljeno, predvsem pa bolj učinkovito EU, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike. "Sodelovanje in tekmovanje se odvijata v fizičnem svetu in v kibernetskem prostoru. Vsem izzivom, ki jih takšna kompleksnost prinaša, bo treba prilagoditi delovanje držav in EU, da bo učinkovitejša in hitrejša v svojem odločanju," je poudarila.
Letni posvet diplomatov, že 26. po vrsti, je posvečen vprašanjem o vlogi Slovenije v Evropski uniji in svetu ter krepitvi gospodarske, javne, znanstvene in kulturne diplomacije.
Kot je opozorila, dobo globalizacije počasi zamenjujejo protekcionistične težnje. To se po njenih besedah kaže tudi v napovedih upadanja obsega svetovne trgovine, ki naj bi se letos znižal na vsega odstotek. "V Evropi, na primer, se bo to zgodilo zaradi visokih cen energije, ki bodo zmanjšale porabo gospodinjstev in povečale proizvodne stroške," je dejala.
"Rastejo pa svetovni izdatki za vojaške in obrambne namene. Leta 2021 so svetovni vojaški izdatki dosegli 2113 milijard dolarjev. Vojna v Ukrajini bo v prihodnjih letih vojaške izdatke verjetno še povečala," je opozorila Fajonova.
Iz oaze miru v vojno
Osrednji varnostno-politični izziv v Evropi predstavlja vojna v Ukrajini. "Evropa se je spremenila iz oaze miru in stabilnosti v celino, na kateri poteka vojna. In kar je zelo pomembno za Slovenijo: kriza v Ukrajini je našo soseščino, Zahodni Balkan, obremenila z novimi varnostnimi tveganji, zaradi česar je naša vlada okrepila diplomatske aktivnosti v tej regiji," je pojasnila Fajonova.
Da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, morajo biti po besedah Fajonove ustvarjeni pogoji za to. "Ker pogojev za to še ni, je v tem obdobju naša edina prioriteta, da po svojih močeh prispevamo k končanju vojne, človeškemu trpljenju in uničevanju države. Ko bodo vzpostavljeni pogoji za začetek iskrenega dialoga, ki bo vodil v premirje in trajni mir, bo Slovenija to seveda močno podprla. Zavedamo se, da brez Rusije ne bo trajnega miru in stabilnosti na naši celini, zato jo bo treba vključiti v razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi," je povedala Fajonova.
"Vojna v Ukrajini je nedvomno pokazala, da evropska varnost ni samoumevna," je opozorila Fajonova. Pomoč ZDA in Nata pri zagotavljanju varnosti v Evropi ni samoumevna, je poudarila in se zavzela, da bi se EU na tem področju "postavila na lastne noge". To bo po njenih besedah sicer dolgotrajen proces, "bo pa lažji in manj zahteven ob tesnejšem sodelovanju in dopolnjevanju z Natom".
Ministrica se je zavezala tudi za nadaljevanje politike širitve EU "kot instrumenta za stabilizacijo razmer v soseščini", zlasti na Zahodni Balkan. Ob tem pa je izrazila pričakovanje, da bodo tudi države te regije "izvedle vse potrebne reforme, ki jih EU od njih pričakuje". Podobno je podprla tudi politiko odprtih vrat zveze Nato.
V orisu položaja na Zahodnem Balkanu je opozorila tudi na migrantsko problematiko. Zavzela se je za oblikovanje skupne azilne politike v EU ter boj proti nezakonitim migracijam. "Uravnotežena politika do migracij naj na eni strani odraža naše skupne evropske vrednote solidarnosti in strpnosti ter na drugi strani zagotavlja varnost našim državljanom," je zavzela ministrica.
"Pri vojni v Ukrajini gre morda, na prvi pogled, za evropski varnostni problem, vendar je očitno, da jo določeni igralci uporabljajo tudi kot morebitno priložnost za tektonske premike v globalni geopolitični in varnostni arhitekturi. Vojno v Ukrajini nekatere države vidijo kot jasen pokazatelj, kakšni bi bili odzivi Zahoda na morebitne podobne situacije v prihodnosti," je v nagovoru izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon.
"Nekatere države EU vidijo kot bankomat"
Fajonova se je zavzela tudi za "vrnitev h konceptu vrednot, spoštovanja vladavine prava, demokracije, človekovih pravic, solidarnosti, nediskriminacije in strpnosti do drugačnih in drugače mislečih". Ob tem pa je kritizirala "nekatere države" članice EU, ki se odmikajo od tega koncepta in "EU vidijo samo kot bankomat".
Sicer ni omenila nobene države poimensko, a so te besede najverjetneje letele predvsem na Madžarsko in Poljsko, ki se srečujeta z največ kritikami na področju nespoštovanja temeljnih evropskih vrednot in tudi ukrepanjem Evropske komisije.
"Takšne politike delijo EU in bo prav zaradi njih, vendar ne izključno zaradi njih, treba nasloviti proces odločanja v EU. Ta vlada vidi EU kot skupnost vrednot in bo vedno del rešitve v EU," je še pojasnila ministrica.
Nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN kot skupni nacionalni projekt
Med ključnimi projekti slovenske zunanje politike v prihajajočih mesecih bo kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov za leto 2024–2025. Volitve bodo letos pred poletjem in prizadevanja so po ministričinih besedah v polnem teku.
"To je naš skupni nacionalni projekt, kjer moramo vsi nosilci ključnih političnih funkcij in celotna slovenska diplomacija dati maksimalni prispevek. Če bomo izvoljeni v Varnostni svet, se bo Sloveniji odprlo mnogo vrat v svetovnih prestolnicah," je dejala Fajonova.
Fajonova razočarana: Države so prepočasne pri reševanju podnebnih sprememb
Ministrica je izrazila razočaranje glede globalnega boja proti podnebnim spremembam. "Države so enostavno prepočasne pri reševanju podnebnih sprememb. COP28, ki bo konec leta v Združenih arabskih emiratih, bo ena zadnjih priložnosti za preboj in dogovor," je dejala slovenska zunanja ministrica.
Eden od pomembnih izzivov je tudi kibernetska varnost in boj proti dezinformacijam. "Pomembna sta zaradi svojega morebitnega vpliva na funkcionalnost državnih sistemov, ki jo občasno že ovirajo kibernetski napadi drugih držav in njihovih posrednikov," je prepričana Fajonova.
V nadaljevanju je spregovorila tudi o Aziji, kamor se, tako pravi Fajonova, očitno pomika težišče svetovne ureditve. "Azija predstavlja vedno večjo priložnost za gospodarsko, kulturno, znanstveno, tehnološko in drugo sodelovanje. Tudi Slovenija seveda išče v Aziji nove priložnosti, kar bo tudi predmet našega posveta," je dejala Fajonova. Nekaj besed je namenila Afriki, ki po njenem mnenju potrebuje več pozornosti Zahoda.
Fajonova: Povečati želimo število naših veleposlaništev
Fajonova je poudarila, da moramo kljub nekaterim omejitvam, kot je recimo diplomatska prisotnost Slovenije zunaj Evrope, ki je naša šibka točka, in ključnih svetovnih prestolnic, razmišljati tudi o globalnih vprašanjih.
"Imeti moramo širšo sliko, v katero umeščamo regionalna vprašanja in izzive Slovenije. V prihodnje želim tako okrepiti mrežo gospodarskih svetovalcev kot tudi povečati število naših veleposlaništev, da bi bolje odgovarjali na potrebe našega gospodarstva," je povedala Fajonova.
Po nagovoru ministrice so slovenski diplomati o usmeritvah in spremembi zunanjepolitične strategije Slovenije razpravljali za zaprtimi vrati.
Slovenski diplomati že na 26. letnem posvetu
Letni posvet diplomatov, že 26. po vrsti, je posvečen vprašanjem o vlogi Slovenije v Evropski uniji in svetu ter krepitvi gospodarske, javne, znanstvene in kulturne diplomacije.
Po lanskih parlamentarnih volitvah so zunanjo politiko zaznamovala predvsem napoved odmika od višegrajske usmeritve in vrnitve k jedrni Evropi, nadaljnja podpora Ukrajini v boju proti ruski agresiji ter uspešna prizadevanja za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU BiH. Slovenska diplomacija je v zadnjem času zelo dejavna prav na Zahodnem Balkanu.
Častni gost letošnjega srečanja je španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares Bueno, ki bo prav tako nagovoril udeležence, z zunanjo ministrico Fajonovo pa bosta v četrtek ločeno opravila dvostranske pogovore.
V četrtek bosta udeležence nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
44