Četrtek, 23. 11. 2023, 13.52
12 mesecev
Slovenija: raj za ljudi, ki ne samo smučajo, ampak tudi smučajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,87
Med smučarskimi centri, v katerih so bile izvedene investicije, so Kope, Trije kralji, Cerkno, Pohorje, Krvavec, Golte, Rogla, Velika planina in Vogel.
"Za gorske centre v Sloveniji je bilo iz kohezijskih sredstev, t. i. mehanizma React, namenjenih 55,4 milijona evrov," je na današnji predstavitvi povedala Dubravka Kalin, generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo turizem in šport (MGTŠ). Gre za največje investicije v zadnjih desetih letih v infrastrukturo gorskih centrov. "S tem investicijskim ciklom smo ujeli zadnji vlak, sploh glede na razvoj turistične infrastrukture v sosednjih državah," je dodala Kalinova. MGTŠ je v aktivnosti na prostem – gre za 136 projektov oziroma pogodb – investiral 359 milijonov evrov.
Poleg vlaganja v žičniško infrastrukturo je bil znaten delež sredstev namenjen objektom za razvoj celoletnega turizma v gorskih občinah, v katerih Slovenija ustvari približno tretjino prihodkov iz turizma. Hkrati investicije prinašajo dvig konkurenčnosti v širši regiji, saj Slovenija kot del Alp svoj del turističnega kolača deli z velikimi državami, ki imajo bolj razvit zimski turizem.
Potrebujemo več kot le žičnice
V času vse bolj zelenih zim bo celoletna ponudba čedalje pomembnejša, v številnih sprva zimskoturističnih središčih že zdaj več prihodkov ustvarijo v poletni sezoni. Tako tudi v gorskih centrih vse več stavijo na ureditev adrenalinskih parkov, prog za downhill in gorsko kolesarjenje, ureditev tematskih pohodniških poti, tematskih parkov za otroke in podobnega.
"Dobra infrastruktura gorskih središč je osnova tudi za razvoj celoletnega turizma in turističnih produktov, ki so v ponudbi skozi vse leto. Vsi prejemniki sredstev so s pogodbami o sofinanciranju projektov zavezani tudi k prestrukturiranju ponudbe gorskih središč v celoletna gorska središča za aktivni oddih. To pomeni, da so morali investirati tudi v postavitev ali obnovo infrastrukture za outdoor aktivnosti, ki niso vezane izključno na zimsko sezono," je poudarila Kalinova.
Slovenija ne more biti smučarski velikan
Žičnice predstavljajo infrastrukturo oziroma investicijo, ki se povrne na daljši rok, zato se pojavljajo tudi težave pri njihovem financiranju prek bank, ki ponujajo razmeroma kratka odplačilna obdobja. Naravne danosti Sloveniji ne omogočajo razvoja velikih zimskih smučarskih centrov, so pa naši gorski centri ravno pravšnji na primer za družine in goste, ki si želijo več različnih doživetij.
"Zato pri zimskih aktivnostih nagovarjamo ljudi, ki ne samo smučajo, ampak tudi smučajo. Mi se ne moremo promovirati samo s smučanjem," je poudaril Matej Kandare, direktor Združenja Slovenia Outdoor.
S promocijo želijo privabiti tako domače kot tuje goste
Paleta aktivnosti, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija (STO), je usmerjena tako na končne obiskovalce Slovenije kot tudi poslovno javnost. "Organiziramo predstavitve na borzah in sejmih, sodelujemo z agenti v tujini, tujimi novinarji, promoviramo se prek naših promocijskih kanalov, tudi na družbenih omrežjih, prek portala Slovenija Info," je nanizala vodja sektorja za vsebinski digitalni marketing na STO Ana Savšek.
Med privlačnimi aktivnostmi so izpostavili tudi tek na smučeh, ki je v času pandemije postal bolj priljubljen. Pri nas je na voljo okoli 200 kilometrov tekaških smučarskih prog, mogoč je tudi t. i. smučarskotekaški safari, ki ima velik potencial na nemško govorečih trgih. Ena od prednosti je velika razpoložljivost kratkoročnih nastanitev, kar gostom omogoča kombiniranje aktivnosti v času obiska.
Slovenija lahko ponudi še druge celostno zasnovane produkte. Veliko si obetajo od promocije t. i. ski city breakov, ko gostje smučarsko doživetje dopolnijo z obiski mest, razvajanji, prazničnimi sejmi in podobnim. "Nenazadnje je Ljubljana edina evropska prestolnica, od koder smo lahko na smučišču že v 20 minutah, z letališča pa še prej," je dodal Kandare.
