Ponedeljek, 1. 1. 2024, 6.57
11 mesecev, 3 tedne
Golob: Slovenija ne bo tiha opazovalka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Poleg Slovenije so bile junija lani na mesta nestalnih članic Varnostnega sveta za obdobje 2024–2025 izvoljene še Alžirija, Gvajana, Republika Koreja in Sierra Leone. Prvič je bila Slovenija izvoljena v Varnostni svet leta 1997 za mandatno obdobje 1998–1999.
Slovenija je mandat nestalne članice Varnostnega sveta ZN začela v času vse večjih izzivov mednarodne skupnosti, zato se bo še naprej intenzivno zavzemala za uravnotežene mednarodne odnose in zaščito najbolj ranljivih, je v današnji izjavi sporočil premier Robert Golob. Dodal je, da Slovenija ne bo tiha opazovalka, ampak aktivna udeleženka VS ZN.
Golob je prepričan, da velikost Slovenije pomeni uravnoteženost, s katero lahko dosežemo uspehe, ki jih velike države, obremenjene z zgodovino in lastnimi interesi, ne morejo. "Oči vsega sveta bodo uprte v nas. Ugled, ki ga imamo, obrnimo v dejanja, ki bodo pripomogla k miru in stabilnosti na svetovnih žariščih," je poudaril.
Slovenija bo kot nestalna članica VS ZN nadaljevala aktivnosti na področju človekovih pravic, ki so predpogoj za mir in varne družbe, za enakost spolov, doseganje ciljev trajnostnega razvoja in pravičnejšega sveta, še piše v sporočilu kabineta predsednika vlade.
"Ne bomo pozabili na pomen solidarnosti in humanosti. Tako velike potrebe po solidarnosti kot je danes, v zadnjih 75 letih še ni bilo," je ocenil Golob in si zaželel, da bi bila Slovenija ambiciozno realna in nesebična.
"Sodelovali bomo s preostalimi člani VS ZN. Ne bomo tihi opazovalci, ampak aktivni udeleženci. Gradili bomo partnerstva in koalicije s članicami ter iskali skupne točke z vsako posebej," je dodal.
Prihodnost multilateralizma
Ob tem je tudi poudaril, da bo Slovenija septembra predsedovala VS ZN in bo imela priložnost vplivati na prihodnost multilateralizma. Takrat bo v New Yorku potekal vrh prihodnosti, kjer bodo voditelji sprejeli pakt za prihodnost, je pojasnil in dodal, da bo slovensko predsedovanje VS ZN potekalo v najboljšem mogočem času.
Slovenija je danes uradno začela mandat nestalne članice VS ZN, ki traja do 31. decembra 2025, praktično pa bo soodločanje pri vprašanjih svetovnega miru in varnosti začela v torek, ker je palača narodov zaradi praznika 1. januarja prazna.
Z vstopom Slovenije v VS ZN je zaživela tudi posebna spletna stran buildingtrust.si, ki vsebuje informacije o aktualnem dogajanju v VS ZN ter delovanju in pobudah Slovenije v obdobju trajanja njenega mandata, je na omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Odgovornost
"Članstvo v Varnostnem svetu je za našo državo velika priložnost, a hkrati tudi odgovornost. Kljub globalni povezanosti in soodvisnosti so aktualne razmere v svetu zahtevne in kompleksne, kar se zrcali tudi v delovanju Varnostnega sveta. Prav zato si bomo še posebej prizadevali, da bomo branik miru, blaginje in varnosti," ob začetku mandata poudarja ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Po njenih besedah bo za te univerzalne vrednote treba v prihodnje narediti več in zaveze preliti v konkretna dejanja.
"To dolgujemo prihodnjim generacijam. Z izvolitvijo v Varnostni svet smo dokazali, da slovenska diplomacija zna in zmore. Prepričali smo jih s svojo ambicioznostjo, odprtostjo, konstruktivnim delovanjem ter z jasnim zavedanjem, da smo za vsakogar zanesljiv in zaupanja vreden partner. To je naše osnovno vodilo. Hkrati bomo iskali možnosti za preseganje razlik znotraj Varnostnega sveta in priložnosti za uresničevanje tematskih prednostnih področij. Smo dobro pripravljeni in visoko motivirani, želimo pustiti svoj pečat," je še dejala Fajonova.
Štiri tematska področja
Slovenija bo med članstvom v Varnostnem svetu OZN pozornost namenila štirim tematskim prednostnim področjem, ki so: preprečevanje konfliktov, zaščita prebivalstva v oboroženih spopadih, ženske, mir in varnost ter podnebje, mir in varnost.
"Ob največjem številu oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni se bo Slovenija kot aktivna članica zavzemala za krepitev preventivne diplomacije ter opozarjala na grobe in sistematične kršitve človekovih pravic, ki bi lahko vodile v izbruh novih spopadov," so poudarili pri ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
