Torek,
6. 2. 2024,
21.27

Osveženo pred

10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,10

Natisni članek

Natisni članek

podnebna kriza Uroš Vajgl Zeleni prehod Zeleni prehod

Torek, 6. 2. 2024, 21.27

10 mesecev

Slovenija bo morala v okviru cilja za zmanjšanje emisij okrepiti ukrepe

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,10
Uroš Vajgl | Po mnenju državnega sekretarja Uroša Vajgla je cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 za 90 odstotkov glede na leto 1990 uresničljiv. Je pa treba zdaj opraviti razpravo, kako ga doseči. | Foto STA

Po mnenju državnega sekretarja Uroša Vajgla je cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 za 90 odstotkov glede na leto 1990 uresničljiv. Je pa treba zdaj opraviti razpravo, kako ga doseči.

Foto: STA

V okviru cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040, kar je danes priporočila Evropska komisija, bo morala tudi Slovenija okrepiti ukrepe na tem področju, je za STA dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Cilj je po njegovih besedah uresničljiv.

Kot je pojasnil ob robu predstavitve sklepov podnebne konference COP28, priporočilo komisije vključuje enoten cilj na ravni EU, medtem ko še ni znano, kaj bo to pomenilo za posamezno članico.

Pri cilju za leto 2030, ki predvideva 55-odstotno zmanjšanje emisij na ravni EU, na primer na področju energetike in industrije, ki sta del sheme trgovanja z izpusti, ni nacionalnih ciljev. Pri drugih sektorjih pa so določeni, je povedal Uroš Vajgl.

Kako se bo 90-odstotno zmanjšanje razdelilo med posamezne sektorje in za koliko bo morala nato izpuste zmanjšati posamezna članica, še ni znano. "Zagotovo pa to pomeni, da bo treba okrepiti ukrepe. Ti, ki jih trenutno načrtujemo v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, zadoščajo za izpolnitev cilja do leta 2030," je dejal državni sekretar.

Po Vajglovem mnenju je cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 za 90 odstotkov glede na leto 1990 uresničljiv. Je pa treba zdaj opraviti razpravo, kako ga doseči.

Belgijsko predsedstvo Sveta EU po njegovih besedah načrtuje, da bi članice skupne usmeritve novi sestavi Evropske komisije, ki bo pripravila zakonodajno podlago z nedvoumno določenim ciljem, podale v sklepih junijskega zasedanja okoljskih ministrov.

Poplave Kamnik
Novice Slovenija bi s smelimi podnebnimi ukrepi pridobila več od povprečja EU

Slovenija se je že pred današnjo predstavitvijo priporočila komisije pridružila pismu, v katerem se je okoli deset držav zavzelo za ambiciozen cilj, ki mora slediti ugotovitvam znanosti.

Evropska komisija je danes priporočila 90-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, s čimer se začenja razprava o vmesnem cilju na poti do podnebne nevtralnosti, načrtovane za leto 2050. Zakonodajno podlago bo predstavila šele nova Evropska komisija po evropskih volitvah.

Cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij po mnenju nevladnikov nezadosten

Cilj EU 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 po mnenju nevladnih organizacij s področja boja proti podnebnim spremembam ne zadošča za izpolnitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Večja ambicioznost je seveda dobrodošla, vendar pa cilj 90-odstotnega zmanjšanja ni dovolj za izpolnitev cilja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje," je povedala direktorica evropskega združenja nevladnih organizacij s področja boja proti podnebnim spremembam CAN Europe Chiara Martinelli.

Po mnenju CAN Europe, ki združuje več kot 200 organizacij iz 40 evropskih držav, bi si morala EU zastaviti cilj neto ničelnih izpustov do leta 2040. V sporočilu za javnost so dodali, da je njihova nedavna raziskava pokazala, da bi takšen cilj prinesel tisoč milijard evrov ekonomskih koristi do leta 2030.

"Z manj ambicioznim stališčem Evropska komisija zamuja to izjemno priložnost," so poudarili.

V krovni evropski potrošniški organizaciji BEUC pa so ob predstavitvi priporočila komisije evropske odločevalce pozvali, naj izvajanje ambiciozne podnebne zakonodaje postavijo na prvo mesto.