Petek, 28. 12. 2018, 4.00
5 let, 4 mesece
Slovenci brez zavarovanja: izgovarjajo se, da so zdravi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,62
3
Po uradnih podatkih je v Sloveniji okoli 650 ljudi, ki trenutno nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Številka se je v obdobju zadnjih sedmih let zmanjšala za več kot 11 tisoč. Zdravnik v ambulanti pro bono Aleksander Doplihar pa opozarja, da ti podatki niso pravi in da so resnične številke precej višje.
Po zakonodaji si je v Sloveniji vsak, ki tu živi legalno, dolžan urediti obvezno zdravstveno zavarovanje. Plačilo deluje po načelu solidarnosti, vezano pa je na vir prihodkov (plača, pokojnina, invalidnina, lastna sredstva, socialni transferji).
Če posameznik nima lastnih sredstev, niti nima nikogar, ki ga je dolžan preživljati, mu strošek obveznega zdravstvenega zavarovanja plačuje občina, v kateri ima stalno bivališče.
Leta 2011 nezavarovanih 11.752 oseb, letos 651
Kljub temu je v evidencah ZZZS 651 oseb, ki imajo v Sloveniji stalno bivališče, nimajo pa sklenjenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta številka je bila pred leti precej višja, najvišja v obdobju med septembrom 2010 in septembrom 2011, ko je bilo nezavarovanih kar 11.752 oseb, navajajo na ZZZS.
"O razlogih lahko le ugibamo," navajajo na ZZZS. Osebe, ki si ne uredijo zavarovanja, se namreč tudi ne odzivajo na njihove dopise. "Srečali smo se tudi s primerom, ko se je oseba na vse načine izogibala vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje, tudi s tožbo proti ZZZS. Osebe se tudi izgovarjajo, da zavarovanja ne potrebujejo, da so na primer zdrave in ne hodijo k zdravniku."
V tej številki so tudi posamezniki, ki so se izselili v tujino in imajo tam urejeno zavarovanje, a v Sloveniji niso odjavili prebivališča. Kot opozarjajo na ZZZS, je tako ta "izračun le približen".
Zdravnik v ambulanti pro bono: Številke so precej višje
Da te številke niso prave, opozarja ustanovitelj ambulante pro bono v Ljubljani Aleksander Doplihar.
"Skrivajo propadle obrtnike, ki niso brez zavarovanja, ampak jim ga zamrznejo drugi dan, ko jim poteče rok plačila. In so seveda brez zavarovanja, oni in družine, ampak jih ne vodijo kot nezavarovanih," opozarja in dodaja, da se "s tem izognejo naglemu porastu nezavarovanih oseb".
"Mislim, da to je neka številka, ki bi jo bilo mogoče zagovarjati, ni pa gotova," pravi zdravnik Aleksander Doplihar.
Doplihar navaja, da je pred leti od Franca Hočevarja, nekdanjega svetovalca za zdravstveno in socialno varstvo v uradu predsednika republike Danila Türka, dobil neuraden podatek o okoli 50 tisoč nezavarovanih Slovencih.
"Zdaj se že nekaj let trudim, da bi dobil ta podatek, a ga nikjer nimajo. Preverjal sem na centrih za socialno delo, ministrstvu za zdravje, za delo, nihče tega podatka nima oziroma ga ni mogoče dobiti. To, kar pravi zavod, je privlečeno za lase. Mislim, da je to neka številka, ki bi jo bilo mogoče zagovarjati, ni pa gotova."
Oče ambulant pro bono v Sloveniji opozarja, da si v Sloveniji marsikdo ne more privoščiti zavarovanja. Za te ljudi, torej nezavarovane, je na njegovo pobudo januarja 2002 začela delati ambulanta pro bono v Ljubljani, zdaj so te tudi že po drugih slovenskih mestih. V njih se oglasijo predvsem brezdomci, Romi, izbrisani, tuji študenti, turisti, ki potujejo skozi Slovenijo, ter številni brezposelni.
Več kot 7.300 takih, ki so jim pravice zamrznjene
Med njimi pa so tudi že omenjeni obrtniki in samozaposleni, ki ne zmorejo poravnati prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Na ZZZS so nam potrdili, da se neplačnikom, ki imajo dolg višji od 50 evrov, zadržijo pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pravice zadržijo tudi osebam, zavarovanim po njih. Pri tem poudarjajo, da od leta 2011 to ne velja za otroke, temveč zgolj za zakonce in starše, če so zavarovani kot družinski člani.
Takih ljudi je bilo konec septembra 7.377, od tega 164 družinskih članov samostojnih podjetnikov, večinoma zakoncev.
Od 300 do 500 tisoč evrov na leto za nujno zdravljenje nezavarovanih
V tem času so te osebe, kot vse druge nezavarovane osebe, upravičene zgolj do nujnega zdravljenja, medtem ko morajo vse preostale storitve plačati same, "ki pa jih ZZZD povrne, ko poravnajo obveznosti do ZZZS".
Kot navajajo na ZZZS, po informacijah iz ministrstva za zdravje zanašajo stroški nujnega zdravljenja oseb brez zdravstvenega zavarovanja (mednje spadajo tudi tujci, ki so začasno v Sloveniji) od 300 tisoč do 500 tisoč evrov na leto.
Brez prostovoljnega zavarovanja pet odstotkov prebivalstva
Iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja vse zdravstvene storitve sicer niso v krite v celoti, razliko do polne vrednosti običajno krijemo s prostovoljnim oziroma dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. To ima sklenjeno približno 95 odstotkov prebivalstva, navajajo na ZZZS. Za primerjavo, obvezno zavarovanje ima sklenjeno 99,4 odstotka prebivalstva.
Kaj je v Sloveniji nujno zdravljenje?
Nezavarovana oseba je v Sloveniji iz naslova javnega zdravstva upravičena zgolj do nujnega zdravljenja. To vključuje:
- nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapij;
- zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo;
- zdravljenje zastrupitev;
- storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje;
- storitve, ki so z zakonom predpisane kot obvezno zdravljenje ali so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere po naših predpisih ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama;
- nujne prevoze z reševalnimi vozili;
- zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej;
- medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.
3