Četrtek, 5. 9. 2019, 16.32
5 let, 3 mesece
Slabe razmere za poštarje: preoblačijo se na hodnikih, sami morajo vzdrževati motorje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,86
12
Poštarji grozijo s stavko. Od podpisanega dogovora z vodstvom o odpravi kršitev na delovnem mestu je minilo že pol leta, izkoriščanja zaposlenih pa se nadaljujejo. Vodstvu dajejo teden dni časa za odpravo nepravilnosti. Sicer napovedujejo skrajno obliko socialnega boja – popolno ustavitev del.
Pošta na eni strani kuje dobičke, lani so jih ustvarili dobrih deset milijonov, poštarji pa za komaj nekaj več kot tisoč evrov bruto plače ponekod nimajo zagotovljenih niti osnovnih standardov za delo, kot sta miza in stol ter ustrezno število stranišč. Preoblačijo se na hodnikih, sami morajo vzdrževati motorje, saj nadomestilo ne zadošča za kritje vseh stroškov, zato njihova vozila niso tehnično brezhibna. Pa tudi poštne pošiljke zaradi prenatrpanosti marsikje ležijo kar na prostem.
Kar velja za zaposlene delavce, ne velja za poslovodstvo
Naš sogovornik Andrej Kalan je poštar že 22 let. Dnevno prečeše deset kilometrov ljubljanskih ulic, kjer si zbistri glavo. Kar štiri njegove sodelavce so v zadnjem obdobju zaradi zloma na delovnem mestu odpeljali z rešilcem. Več sto jih je na bolniškem dopustu. Številni zaradi razmer tudi odhajajo, sam pa ostaja poštar s srcem. Poudarja, da je teža bremen velika, a ljudem na ulici ne kaže kislega obraza.
"Plača ni poštena. Kar velja za zaposlene, ne velja za poslovodstvo. Medtem ko poslovodstvo prejema božičnico, je delavci ne. Težava je tudi terensko delo. Razmere na pošti nikakor niso dobre. V podjetju imamo zaradi izčrpanosti veliko rakavih obolenj, veliko je stresa. Poslovodstva pa to ne zanima, saj so jim pomembne le številke," potoži poštar, ki za svoje delo prejme 1038 evrov bruto plače.
Dobiček ustvarjajo na plečih delavcev
Kot pojasnjuje Saša Gržinič, pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev, če ne bodo izpolnjene vse zahteve, ne izključuje možnosti za stavko. "Ne bomo več dovolili, da se ustvarja dobiček samo na naših ramenih."
"Dobiček na pošti je ustvarjen tako, da nam kršijo pravice. Zaradi trenutnih delovnih pogojev prihaja do vedno več zlomov. Država mora posredovati in ukrepati proti odgovornim in zagotoviti normalne delovne razmere na pošti," pojasnjuje Gržinič.
Odbor DZ za podrobnejšo opredelitev ciljev poslovanja
Odbor DZ za gospodarstvo se je danes seznanil s stanjem na Pošti Slovenije po februarskem podpisu stavkovnega sporazuma. Po mnenju poslancev bi moral SDH podrobneje opredeliti cilje poslovanja Pošte. Slišati je bilo pozive, da bi moralo biti pri njenem poslovanju v ospredju zagotavljanje kakovostnih storitev in ne toliko ustvarjanje dobička.
Nadure, neizkoriščen dopust in izčrpanost
Pošta je eden največjih domačih monopolistov in je v stoodstotni državni lasti, zato je po zakonu zavezana k zagotavljanju minimalnih storitev tudi v času stavke. A tokrat nameravajo zaposleni iti do konca.
– več kot dva tisoč dni neizkoriščenega dopusta,
– nespoštovanje 11-urnega počitka med delovnima dnevoma,
– 56-urni delovni teden oziroma 13-urni delovnik.
Pošta meni, da zaostrovanje ni potrebno
Zaradi zgornjih navedenih kršitev poštarji zbolevajo, od šest tisoč zaposlenih je na bolniškem dopustu vsak sedmi. Tisti, ki še vztrajajo in pošte niso zapustili, nočejo biti več ujetniki sistema.
Iz Pošte Slovenije so se na očitke odzvali in priznali, da imajo na področju zaposlovanja precejšnje težave. Kot pojasnjujejo, je določenih profilov delavcev na trgu premalo. "Ena od glavnih zavez dogovora so dodatne zaposlitve in v to vlagamo resnično veliko naporov. Dejansko smo se srečali s težavo, da na določenih območjih delamo s preskromnimi ekipami, zato vsi zaposleni niso mogli izkoristiti lanskega dopusta do konca junija. So ga pa vsi izkoristili do konca avgusta," tako o neizkoriščenih dopustih pojasnjujejo na pošti.
A kot kaže, delavci niso zadovoljni, zato bodo ta teden poslali dodatne zahteve poslovodstvu in dokaze, da pri izvrševanju sporazuma prihaja do dodatnih kršitev. "Ne uspe nam dobiti dovolj kadra, ki bi ustrezal naši dejavnosti," pojasnjuje pooblaščenec poštarjev Gržinič in hkrati dodaja, da bodo podali zahteve po dvigu plač.
Čeprav z delavci ne trobijo v isti rog, vodstvo pošte meni, da je časa pred stavko še dovolj. V Pošti Slovenije so se medtem zavezali, da bodo do konca leta zaposlili dodatne delavce – natančneje 139. "Zaostrovanje ni potrebno," so izjavili. Delavci se torej zaman mečejo na glavo: kljub več dela tudi njihove plače ostajajo nespremenjene.
Prvi mož pošte s sedemkrat višjo plačo od delavcev
Medtem ko svojo pravico iščejo delavci, pa pred njihovo stisko beži Boris Novak, ki je po nakupu Intereurope prevzel vajeti največje logistične družbe v Sloveniji. Če na cesti srečate podoben avto, je lahko za krmilom prav prvi poštar Slovenije, ki se v zasebne namene prevaža s službenim BMW X3.
Na mesec zasluži skoraj osem tisočakov bruto, brez potnih stroškov in dnevnic. Med bonitetami pa ima še zavarovanje odgovornosti in zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
"Temu je treba narediti konec," pravi poštar Kalan. Kdaj bodo to spoznali tudi vodilni in z njihovih ramen odvzeli breme, ne vedo. Upe zdaj polagajo v politiko.
12