Sobota, 9. 1. 2021, 14.19
3 leta, 6 mesecev
Škoda bi bila ob rušilnem potresu v Ljubljani ogromna
Medtem ko se tla po rušilnem potresu na Hrvaškem še zmeraj niso umirila - prav v sredo smo močnejši potresni sunek čutili tudi v Sloveniji - smo preverili, kako je s potresno varnostjo stavb pri nas. Strokovnjaki se strinjajo, da je stanje slabo in da je skrajni čas, da se k temu problemu pristopi z vso resnostjo.
Preliminarne študije kažejo, da bi materialna škoda potresa jakosti tistega iz Petrinje, če bi se ta zgodil v Ljubljani, znašala okoli 10 milijard evrov.
V raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE iz Izole dodajajo, da si števila človeških žrtev takšnega potresa nihče ne upa napovedati, strokovnjaki pa se strinjajo, da bi bila to za Slovenijo katastrofa izjemnih razsežnosti. Strinjajo se tudi, da je stanje potresne varnosti stavb pri nas slabo in da je skrajni čas, da se k temu problemu pristopi z vso resnostjo.
Iztok Šušteršič, strokovnjak za protipotresno projektiranje in protipotresno utrjevanje zgradb, je prepričan, da v Sloveniji varnost stavb v primeru močnejšega potresa ni najboljša.
Pojasnjuje, da objekti, grajeni pred letom 1963, niso projektirani na horizontalno obtežbo potresa, zato niso ogrožene le večje stavbe, ampak tudi manjše, denimo enodružinske hiše - ne glede na to, ali je posamezno stavbo postavilo gradbeno podjetje ali pa je stavba izdelek samogradnje.
Za Ljubljano ocene kažejo, da bi ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo lahko ostalo med 30 in 70 odstotkov prebivalcev, meni Iztok Šušteršič iz raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Pri zgradbah, zgrajenih po letu 1963, ko so bili sprejeti sploh prvi protipotresni predpisi, ocenjuje, da so manjši objekti nekoliko manj ogroženi, večji pa občutno bolj. Za družinske hiše, ki so bile grajene v samogradnji, je nekoliko vprašljivo, ali so se držali (takrat) novih priporočil. Preiskave različnih starih objektov, ki so jih opravili v preteklih letih, kažejo, da se gradbena dokumentacija ne sklada nujno s stvarnim stanjem na terenu.
Po letu 1963 je bil naslednji mejnik leta 1981, ko so se predpisi posodobili in bistveno izboljšali, zadnji mejnik pa je leto 2008, ko je bil sprejet aktualni standard za protipotresno projektiranje. Za objekte, grajene po teh pravilih, ocenjuje, da so v splošnem potresno varni, kar pa seveda še ne pomeni, da se med močnejšim potresom ne bi poškodovali - vendarle pa življenja njihovih stanovalcev ne bi bila ogrožena. Številne stavbe, predvsem tiste, zgrajene vsaj v skladu s prvimi protipotresnimi predpisi, se sicer ne bi porušile, bile pa bi tako načete oziroma poškodovane, da za varno bivanje ne bi bile več primerne.
Brez strehe nad glavo bi ostalo veliko Ljubljančanov
"Za Ljubljano, ki je med potresno najbolj ogroženimi deli Slovenije, ocene kažejo, da bi ob rušilnem potresu brez strehe nad glavo lahko ostalo od 30 do 70 odstotkov prebivalcev. To je sicer precej širok interval, vendar tudi najbolj optimistična ocena ni dobra. To seveda ne pomeni, da bi se toliko ljudem hiša podrla na glavo, a bi bile poškodbe objektov tako velike, da bi jih morali na dolgi rok podreti in zgraditi nove," opozarja Šušteršič.
Med najbolj problematične državne infrastrukturne objekte uvršča vse večje stavbe, zgrajene pred letom 1963, večina katerih še zmeraj ni bila ustrezno sanirana. Kot kritično infrastrukturo ocenjuje predvsem objekte, ki morajo biti operativni tudi takoj po potresu, na primer bolnišnice. Sledijo starejši šolski objekti, v katerih lahko poleg gmotne škode pride tudi do najbolj tragičnih posledic. Obstaja tudi več zelo visokih stanovanjskih stavb na območju Ljubljane, ki so grajene popolnoma neprimerno glede na potresno ogroženost območja. O slednjih se je nekoliko povečalo tudi zavedanje med prebivalstvom, vendar napredka še ni. "Na srečo so vsaj objekti energetske infrastrukture v boljšem stanju, sploh nuklearna elektrarna, ki je kljub svoji starosti grajena dovolj močno, da prenese tudi najmočnejše potrese," poudarja.
Nevarne stolpnice v Ljubljani:
Nevarne stolpnice, ki jih po raziskavi Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) ni mogoče nikakor dodatno potresno utrditi, da bi bile bolj varne, in jih je najbolj smiselno porušiti: Štefanova 15, Hrvatski trg 2, Rozmanova 2, Pražakovova 6, Cigaletova 8, Sketova 6 in Grablovičeva 32.
Zadnjih dveh sicer ne bi bilo treba porušiti, vendar bi bil postopek le 800 tisoč evrov cenejši od nadomestne gradnje, ob tem pa bi bilo treba med sanacijo izseliti vse stanovalce.
Skupno je bilo v raziskavo zajetih 15 stolpnic, osmim od njih pa bi z zunanjo utrditvijo lahko občutno izboljšali potresno varnost. Ta bi bila po posegu primerljiva z novogradnjami, strošek pa je ocenjen na 4,4 milijona evrov na stolpnico.
Potresna izkaznica bi pretresla nepremičninski trg
Trenutno najvišja lesena stavba na svetu je 85 metrov visoki Mjøstårnet na Norveškem Tako kot bi vsaka stavba morala imeti energetsko izkaznico, so že dalj časa prisotne tudi zamisli o potresni izkaznici. Razvita je bila tudi metodologija, vendar jih v praksi še nimamo, vprašanje je, kdaj jih bomo dobili - in ali jih bomo sploh kdaj.
"Predvidevam in upam, da bi to precej pretreslo nepremičninski trg - upam zato, ker bi se ljudje končno resno zavedeli potrese problematike. Se pa hkrati zavedam, da bi bil to tudi nepremičninski 'potres' cen, kar seveda tudi ni v redu, saj ogromno ljudi ne bi moglo prodati svojih nepremičnin ali pa bi jih prodali kvečjemu po bistveno nižjih cenah. Pa ne samo v Ljubljani, tudi v drugih potresno bolj ogroženih območjih Slovenije. Prav zato bi morala imeti država dolgoročnejši strateški načrt reševanja potresne problematike," opozarja strokovnjak, ki mu je jasno, da potresno neprimerno grajenih objektov ne moremo sanirati čez noč, tako zaradi financ kot tudi zaradi razpoložljive kapacitete gradbenega sektorja. Ob sistematičnem pristopu bi lahko stavbni fond primerno sanirali v kakih dveh desetletjih, čeprav je to zelo optimističen scenarij, sploh če se spomnimo, kako dolgo smo po potresih sanirali Posočje.
Les kot gradbeni material prihodnosti
Strokovnjaki InnoRenew dalje opozarjajo, da moramo v Sloveniji temeljito spremeniti tako način gradnje novih stavb kot tudi način obnove že stoječih, da bi ta bil skladen z novimi cilji Evropske unije. Gradnja mora v prihodnje manj obremenjevati okolje, poleg energetsko varčnih objektov pa moramo začeti spreminjati tudi gradbene materiale iz neobnovljivih v obnovljive.
"Les je tu, vsaj za zdaj, najboljši odgovor. Za svoj nastanek drevesa potrebujejo ogljikov dioksid, zato je ogljični odtis lesa negativen. Njegova obdelava zahteva le malo energije, lahko ga uporabljamo kaskadno. Iz lesenih nosilcev denimo izdelamo lesne plošče ali manjše letvice, iz teh lahko pozneje proizvedemo celulozo (na primer za papir), iz nje pa še bolj osnovne spojine (kot je lignin), čisto na koncu pa ga lahko uporabimo še za energijo. Pri gorenju lesa se bo sprostilo ravno toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga je bilo potrebno za njegov nastanek. Les tako s kaskadno uporabo ohranimo v proizvodni verigi tudi več sto let, njegova osnovna ogljična bilanca pa bo nevtralna. Študije kažejo tudi na pozitivni učinek lesa na človekovo zdravje," poudarja Šušteršič.
Lesene novogradnje potresno zelo odporne
Les ima tudi dobre lastnosti za potresno varno gradnjo. Ima približno petkrat manjšo specifično težo od betona in enako tlačno trdnost. Potresne sile so premo sorazmerne z maso oziroma težo. Potres se manifestira kot pospešek temeljnih tal, drugi Newtonov zakon pa pravi, da so sile proizvod mase in pospeška. Manjša masa (vsaj na Zemlji) torej pomeni manjše sile, ki jih konstrukcija laže prenese, zato so lesene novogradnje zelo odporne proti potresom.
Lesene konstrukcije so po Šušteršičevih besedah tudi daleč najboljša rešitev za nadgradnje že stoječih objektov, saj prispevajo le malo dodatne mase in tako kar najmanj obremenjujejo osnovno konstrukcijo, ki pa mora biti seveda v vsakem primeru tudi primerno nosilna.
V Avstraliji je zrasla največja nadgradnja obstoječega objekta, ko so na obstoječih šest etaž v betonu dodali še deset etaž v leseni gradnji. Sicer ne na potresnem območju, ampak gre vseeno za izjemen dosežek.
Ob energetski prenovi ne smemo pozabiti tudi na potresno
Kar zadeva že stoječe zgradbe, številni strokovnjaki že leta opozarjajo, da je jih je treba prenavljati celovito. Trenutno se v Sloveniji pretežno izvaja le energetska prenova objektov. Ta je sicer pomembna, vendar nikakor ne bi smeli pozabiti tudi na njihovo potresno obnovo.
"Dodatna težava parcialnih energetskih prenov je ta, da lahko ljudem vlivajo tudi lažno zaupanje, da so objekti kakovostni. Nova fasada in stavbno pohištvo objekt sicer polepšajo, vendar spodaj ostaja stara, proti potresu neodporna konstrukcija. Zato je treba bolj intenzivno in sistematično spodbujati celovite prenove objektov. Tu mora zraven poseči tudi država z različnimi načini subvencij, bodisi neposrednimi nepovratnimi sredstvi ali davčnimi ugodnostmi in podobnim. Italijani to že počno. Trenutna post-covid sredstva so lahko odlična priložnost za začetek tovrstnih spodbud tudi pri nas," še sklene Šuštaršič.
4