Četrtek, 4. 5. 2023, 6.07
1 leto, 7 mesecev
Drago Šketa znova prisegel kot generalni državni tožilec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,78
14
Drago Šketa je v svoji predstavitvi spregovoril tudi o kadrovskih težavah državnega tožilstva.
Pred predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je danes prisegel generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Šketa napoveduje, da si bo prizadeval za neodvisno in strokovno delo tožilcev, podpira tudi prizadevanja tožilcev za enakopravno obravnavo v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij v pravosodju.
Tožilci so namreč nedavno izrazili zaskrbljenost, da na usklajevanja o odpravi plačnih nesorazmerij v pravosodju niso vabljeni skupaj s sodniki. Ob tem so na ministrstvo za javno upravo naslovili zahtevo, da jih povabi na naslednje usklajevalne sestanke s predstavniki sodstva, kar podpira tudi novi stari generalni državni tožilec.
"Po mednarodnih standardih smo tožilci in sodniki načeloma izenačeni glede plačne problematike. Podpiram pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij in naše zahteve, ki so umestne in pravične," je v izjavi za javnost pri prisegi v DZ poudaril Šketa.
Materialna neodvisnost in kadrovska popolnjenost državnega tožilstva sta namreč glavna predpogoja, da lahko tožilci opravljajo delo v polni meri, je poudaril Šketa, ki v pogajanjih v zvezi s plačami pravosodnih funkcionarjev pričakuje tudi podporo državnega zbora in vlade.
Sovražni govor in medvrstniško nasilje
Glede odprave sovražnega govora Šketa poudarja, da gre za družbeni pojav, ki bi ga morali v družbi nasloviti širše, ne le deležniki v pravosodju, temveč tudi v parlamentu. Ponovil je, da državno tožilstvo v okviru kazenskega pregona obravnava od pet do osem odstotkov primerov sovražnega govora. Drugi primeri se preganjajo v zasebnih tožbah ali v okviru prekrškovnega prava, je dodal.
Med glavnimi področji, za katera si želi, da bi bila urejena v času njegovega novega šestletnega mandata na mestu generalnega državnega tožilca, je Šketa poudaril večjo prepoznavo kaznivih dejanj v družbi, obvladovanje kaznivih dejanj zoper šibkejše oziroma ranljive, ureditev kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo pravic delavcev, razreševanje družinskega nasilja oziroma nasilja nad otroki ter medvrstniško nasilje.
Ob tem je poudaril, da bi se morali razreševanja medvrstniškega nasilja v družbi lotiti celostno. Pri tem je navedel tako socialno kot pedagoško delo, pod drobnogled bi bilo treba vzeti tudi vprašanje hrambe in registracije orožja, je dodal.
Šketa opozoril na kadrovske težave
Šketa je sicer v svoji predstavitvi na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje med drugim opozoril predvsem na pomanjkljivo kadrovsko sliko državnega tožilstva. Kot je poudaril, se na državnem tožilstvu spopadajo z odhodi tožilcev, saj da gre za odgovorno in stresno delo, ob tem pa tožilci ne prejemajo primernega plačila. Pomanjkanje kadra bo po njegovih besedah v prihodnje izziv predvsem zaradi porasta nekaterih kaznivih dejanj.
14