Ponedeljek, 14. 10. 2019, 7.21
5 let, 1 mesec
Sirski mediji: Vojska vstopila v strateško mesto Manbidž #video
Vojska sirskega režima pod vodstvom Bašarja al Asada je danes vstopila v Manbidž, strateško pomembno mesto na severu Sirije, poročanje sirske državne agencije Sana povzema francoska tiskovna agencija AFP. Enote sirskega režima so to območje zapustile leta 2012.
Lokalni predstavnik v mestu, ki je pod nadzorom vojaškega sveta, ta pa je povezan s kurdsko administracijo, je prav tako potrdil, da je vojska vstopila v mesto in se razporedila po frontnih linijah.
Mesto, ki leži približno 30 kilometrov južno od meje s Turčijo, je bilo v preteklosti trdnjava skrajne skupine Islamska država. Kurdski borci so mesto zavzeli iz rok borcev IS leta 2016.
Sirska vojska je vstopila v Manbidž le nekaj ur zatem, ko so sirski Kurdi sporočili, da so s sirskim režimom v Damasku dosegli dogovor o napotitvi sirske vojske na mejo s Turčijo, potem ko so ZDA v nedeljo sporočile, da bodo zaradi turške ofenzive s severa Sirije umaknile skoraj vse svoje kopenske enote na območju. Turčija je ofenzivo na severu Sirije začela pred petimi dnevi. Turška ofenziva je usmerjena proti kurdski milici YPG.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je že izrazil pričakovanje, da se bodo kurdske sile umaknile z območja.
"Ko bo Manbidž evakuiran, ne bomo odšli tja kot Turčija. Naši arabski bratje, ki so resnični lastniki, plemena, se bodo vrnili tja. Naš namen je, da jim zagotovimo vrnitev in varnost," je izjavil danes.
Sirski Kurdi so se dogovorili z režimom v Damasku
Ameriški obrambni minister Mark Esper je v nedeljo dejal, da so se odločili za umik tisoč vojakov, potem ko so ugotovili, da turške sile na severu Sirije prodirajo globlje, kot so pričakovali.
Turški predsednik Erdogan je danes odločitev ZDA pozdravil kot "pozitiven pristop". Dejal je tudi, da glede na dozdajšnji pozitiven pristop Rusije, zaveznice režima v Damasku, pričakuje, da Moskva ne bo postavila ovir turški ofenzivi na eno od ključnih mest Kobane.
Znova pa je kritiziral zaveznice v Natu, ki ostro nasprotujejo ofenzivi. Obtožil jih je, da ne znajo odgovoriti na vprašanje, "ali so na strani zaveznice v Natu ali teroristov". Po njegovem mnenju zato, ker je Turčija edina muslimanska članica Nata.
Ankara: EU s kritiko turške ofenzive v Siriji ščiti "elemente terorizma"
Turčija je danes obtožila EU, da s kritiko vojaške ofenzive proti kurdskim silam na severovzhodu Sirije ščiti "elemente terorizma". "Nesprejemljivo je, da EU kaže pristop, ki ščiti elemente terorizma," je v izjavi za javnost zapisalo turško zunanje ministrstvo, potem ko so zunanji ministri EU danes v Luksemburgu obsodili turško ofenzivo na kurdske sile na severovzhodu Sirije.
"V celoti zavračamo in obsojamo odločitve in pozive, ki so bili sprejeti," so v izjavi zapisali na turškem zunanjem ministrstvu.
Odločitev zunanjih ministrov EU je za Ankaro nesprejemljiva, se je odzvalo turško zunanje ministrstvo in napovedalo, da bo Turčija "zaradi nezakonitega in pristranskega pristopa" resno preučila "sodelovanje z EU na nekaterih področjih".
Zunanji ministri EU so danes obsodili turško ofenzivo na kurdske sile v Siriji, niso pa se dogovorili za skupno prepoved izvoza orožja v Turčijo na ravni EU, k čemur so pozivale nekatere članice.
Dogovor z režimom v Damasku nujen korak za preživetje
Kurdske sile, ki so bile glavna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v Siriji, so ZDA že z delnim umikom pred tednom dni pustile na cedilu, saj so omogočile začetek turške ofenzive na severovzhodu Sirije. Ta je od pretekle srede zahtevala več kot sto življenj, od tega 60 civilistov. Več kot 130 tisoč ljudi je bilo po podatkih ZN prisiljenih zapustiti domove, njihovo število pa bi se lahko potrojilo.
Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške ofenzive. Kurdske oblasti so sporočile, da so s ciljem obrambe dosegli dogovor s sirsko vlado o namestitvi sirske vojske ob sirsko-turški meji, ki bo pomagala Sirskim demokratičnim silam (SDF).
"Dogovor je namenjen za odvrnitev napada in osvoboditev območij, na katera so vstopili turška vojska in njihovi plačanci," so sporočili. Dodali so, da s tem tlakujejo pot tudi za osvoboditev drugih sirskih mest, ki jih zaseda turška vojska, kot je Afrin.
Macron in Merklova takoj pozvala k ustavitvi ofenzive
EU je sicer takoj po sprožitvi ofenzive pozvala k njeni takojšnji ustavitvi. Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta opozorila na njene humanitarne posledice in nevarnost krepitve skrajne Islamske države.
Macron je po pogovoru dejal, da sta se z Merklovo po telefonu ločeno pogovarjala z ameriškim in turškim predsednikom, Donaldom Trumpom in Erdoganom, da bi jima sporočila samo eno jasno sporočilo - njuno željo, da se turška ofenziva na severu Sirije konča.
"Prepričana sva, da grozi, kar je že mogoče videti na terenu, da bodo zaradi turške ofenzive nastale nevzdržne humanitarne razmere na eni strani, na drugi pa bo pomagala ponovni okrepitvi Islamske države v regiji," je dejal Macron na skupni novinarski konferenci z nemško kanclerko.
Merklova je povedala, da se je z Erdoganom pogovarjala eno uro. Poudarila je, da "ne moremo več sprejeti te situacije proti Kurdom" in da je treba najti drugo rešitev. Francija in Nemčija sta v nedeljo zaradi ofenzive tudi začasno ustavili prodajo orožja Turčiji, tako kot so to pred njima že storile Finska, Norveška in Nizozemska.
Premier Italije, ki je ena glavnih dobaviteljic orožja Turčiji, Giuseppe Conte je v nedeljo dejal, da si bo prizadeval za embargo na prodajo orožja Turčiji na ravni Evropske unije. Prizadevanja v tej smeri je pred dnevi napovedala tudi Švedska.
Macron je v nedeljo zvečer sklical nacionalni svet za obrambo, ki so se ga ob premierju Edouardu Philippu udeležili tudi ministri za pravosodje, obrambo ter notranje in zunanje zadeve. Na svetu so sklenili, da bodo sprejeli ukrepe za zaščito francoskih vojakov in civilistov, ki so na Bližnjem vzhodu v okviru mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA za boj proti Islamski državi in humanitarnih dejavnosti, so danes sporočili iz predsednikovega urada.
Julija so se voditelji članic Unije zaradi turških dejavnosti v ciprskem morju dogovorili za ukrepe, ki vključujejo zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu. Obenem so pozivali k nadaljnji preučitvi možnosti ciljno usmerjenih ukrepov.
5