Četrtek, 19. 9. 2019, 14.35
5 let, 2 meseca
Sindikati opozarjajo na posledice podnebnih sprememb za delavce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Podnebne spremembe in okoljska kriza so resna grožnja delavcem, opozarjajo v sindikalnih organizacijah. Po besedah predsednice ZSSS Lidije Jerkič na mrtvem planetu tudi služb ni. Sindikalne organizacije pozivajo k sprejetju socialno smiselnih ukrepov, hkrati pa so pozvale k udeležbi na podnebnem štrajku, ki bo naslednji petek.
Iniciativam, ki opozarjajo na posledice podnebnih sprememb in pozivajo k ukrepom, so se letos po besedah prve dame Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič pridružili tudi sindikati. Na zvezi so prejšnji teden sprejeli tudi dokument, ki opredeljuje njihov odnos do podnebne problematike, svoje člane pa so pozvali, naj se udeležijo podnebnega štrajka, ki bo prihodnji petek v 12 slovenskih mestih.
Ukrepov se je treba lotiti takoj
"Prepričani smo, da je to ena od vsebin, ki bo kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno odločilno vplivala ne samo neposredno na okolje, v katerem živimo, in na kakovost življenja, ampak bo ključno vplivala tudi na pogoje dela, na samo poslovanje delodajalcev in s tem na delavce same," je dodal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Ukrepov se je treba po Počivavškovih besedah lotiti takoj, da se delavcem omogoči tudi zadosten čas za prilagoditev oziroma za prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. "Da se najdejo kakšna druga varovala, da se zagotovi ustrezna socialna varnost, da delavci ne bi bili zaradi tega prikrajšani," je dodal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da mora biti prehod v družbo, ki bo obrnila zdajšnje uničujoče trende, pravičen. Po njegovem pa je ključno vprašanje, ali je prehod mogoče narediti tako, da bi interesi kapitala ostali nespremenjeni, oziroma ali je mogoče, da se ne bi spremenila razmerja med kapitalom in delom. "Samo v strateškem zavezništvu bo mogoče doseči nekatere cilje," meni, a je sam prepričan, da bo ta obrat mogoč samo "prek konflikta".
Kot ukrep predlagajo štiridnevni delovni teden
Med ukrepi, ki bi pomenili obrat v družbo, prijaznejšo do okolja, je Štrukelj navedel štiridnevni delovni teden, ki po njegovih besedah ne vpliva le na zmanjšanje izpustov v ozračje, ampak naslavlja tudi vprašanje težave avtomatizacije in robotizacije družbe. "Pomeni neko zagotovilo delavcem, da bi ob istih pogojih delali štiri dni, kar pa ne gre drugače, kot da zadrete v interes kapitala in njihovih dobičkov," je dodal.
Aktivist sindikata Mladi plus in gibanja Mladi za podnebno pravičnosti Izidor Ostan Ožbolt je dodal, da vse pogostejše poplave, naraščanje gladine morja, orkanski vetrovi in druge naravne katastrofe tako javni kot zasebni sektor silijo k dograjevanju, popravljanju in v končni fazi tudi geografskemu premiku obratov.
"Dogajajo se otežujoči procesi, ustavljajo se delovni procesi, uničuje se ceste, mostove, zasebno lastnino, znižuje se produktivnost zaposlenih, napada se delavske pravice in podobno," je poudaril. Med drugim je povzel podatke ministrstva za gospodarstvo, da so naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami, od leta 2014 do 2018 povzročile za 50 milijonov evrov stroškov, kar po njegovih besedah ne pomeni nič drugega kot 50 milijonov evrov manj sredstev za plače, visoke delavske standarde in razvoj.
Pozivajo k podnebnemu protestu
Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc pa je sklenila, da sindikati zahtevajo oblikovanje ekonomskega načrta, "ki bo namesto škodljivega varčevanja obširno vlagal v zelena in pravično plačana delovna mesta". V imenu sindikalnih organizacij je delavce pozvala tudi k udeležbi na podnebnem štrajku, ki bo 27. septembra. "Če si ne morejo privoščiti, da bi odšli z delovnega mesta, jih pozivamo, da vzamejo dopust in pokažejo, kako pomemben je ta boj," je poudarila.
Štrukelj je dodal, da so v sindikatu Sviz danes na ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala naslovili pričakovanje, da se bo jasno opredelil o protestu in priporočil šolam, da dijakom omogočijo udeležbo na njem. "Pa ne samo dijakom, predlagali smo, da se pouk v petek organizira tako, da bodo lahko tudi učitelji, ki se želijo postaviti v vrsto s svojimi dijaki, sodelovali na protestu," je poudaril.
