Četrtek,
11. 1. 2018,
14.11

Osveženo pred

6 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

25

Natisni članek

Natisni članek

Janez Janša Janez Janša Dijana Đuđić posojilo SDS

Četrtek, 11. 1. 2018, 14.11

6 let, 10 mesecev

Vrnili posojilo in prekinili pogodbo

SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,50

25

SDS | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

V Slovenski demokratski stranki (SDS) so danes vrnili že počrpani del posojila Dijani Đuđić z obrestmi in prekinili kreditno pogodbo. Kot so pojasnili na Twitterju, so se za to odločili glede na razlago 22. člena zakona o političnih strankah, ki jo je podal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

V zadnjih dneh je v javnosti odmevalo posojilo, ki ga je največja opozicijska stranka najela pri 32-letni Dijani Đuđić iz Prijedora v Republiki Srbski. Celotno posojilo je bilo vredno 450 tisoč evrov, iz stranke, ki jo vodi Janez Janša, pa so sporočili, da so denar, ki so ga za zdaj dobili od Đuđićeve, vrnili.

"Tako. Glede na razlago 22. člena zakona o političnih strankah predsednika računskega sodišča smo že črpani del kredita danes vrnili z obrestmi vred in prekinili pogodbo. Če bo dokazana kršitev omenjenega člena zakona, bomo kazen plačali," so v SDS zapisali na Twitterju.

Novinar: Marko Gregorc/Video: Planet TV


Posojilo bi vrnili v treh delih

Celotno posojilo bi SDS dobila v treh delih, v pogodbi je bilo določeno, da bo posojilo vrnila v dveh letih, ob tem pa plačevala dvoodstotno obrestno mero. Za posojilo so zastavili delež v podjetju Nova obzorja, za katero so se v stranki sicer odločili, da ga odprodajo.

Toda slovenska zakonodaja, kot je v torek poudaril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, določa, da lahko politična stranka pridobi posojilo od fizične osebe največ v višini desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno. Politične stranke si lahko tako od fizične osebe izposodijo največ desetkratnik povprečno bruto mesečne plače letno. V SDS so z zakonom določeno vsoto tako presegli.

Svetoval naj bi jim Snežič

Rok Snežič, številni ga imenujejo tudi doktor davčnih utaj, že leta posluje v Republiki Srbski.  | Foto: Planet TV Rok Snežič, številni ga imenujejo tudi doktor davčnih utaj, že leta posluje v Republiki Srbski. Foto: Planet TV Pri posojilu naj bi imel pomembno vlogo tudi davčni svetovalec Rok Snežič, ki si je z Janšo na Dobu domnevno delil zaporniško celico.

Čeprav ta zatrjuje, da Đuđićeve ne pozna, je bosansko-hercegovska državljanka, ki je z Janšo podpisala pogodbo o odobritvi skoraj polmilijonskega posojila SDS, s Snežičem poslovno povezana, z njim pa tudi zasebno prijateljuje.

Đuđićeva je med avgustom in decembrom lani v Sloveniji posodila za najmanj 1,64 milijona evrov denarja, medtem ko je v najmanj dveh primerih strankam skupaj prinesla skoraj 1,2 milijona evrov v gotovini.


Novi dokazi: kako sta povezana Snežič in Dijana Đuđić #video

Posojilodajalka SDS v Slovenijo vozi delavce migrante iz BiH #video

Posojilodajalka SDS v policijski preiskavi zaradi utaje davkov. Kaj pravi Janša? #video

Snežič: Strankam svetujem, da jim v BiH denar izročijo kot posojilo #video


Računsko sodišče: Postopki nemoteno tečejo naprej

Medtem so na računskem sodišču pojasnili, da strankina vrnitev domnevno spornega posojila na njihove postopke ne vpliva. Tako bodo izpeljali napovedani predrevizijski postopek in v primeru ugotovljenega prekrška v skladu z zakonodajo podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani.

To nato določi globo, in sicer v višini od 4.200 do 21.000 evrov za stranko in od 450 do 900 evrov za odgovorno osebo, v tem primeru predsednika stranke Janšo.

Na računskem sodišču so tudi potrdili, da jih je SDS uradno zaprosila za mnenje o posojilu. To jim bodo tudi posredovali, ko bodo dobili in pregledali potrebno dokumentacijo oziroma ko bo končan predrevizijski postopek.

Sporno posojilo tudi pod drobnogled policije

V predrevizijskem postopku bo računsko sodišče v skladu z zakonodajo od SDS uradno pridobilo dokumentacijo, ocenilo tveganja nezakonitega ravnanja in se na tej podlagi odločilo tudi o morebitni uvedbi revizije.

Postopek bo prav tako stekel na policiji, kjer vztrajajo, da z morebitnimi nepravilnostmi v povezavi z izpostavljenim pravnim poslom niso bili seznanjeni, bodo pa v nadaljevanju obstoječe informacije preverili v smislu obstoja morebitnih razlogov za sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Pravosodno ministrstvo notarsko zbornico pozvalo k ukrepanju

Medtem so s pravosodnega ministrstva sporočili, da se mora notarska zbornica opredeliti do ravnanja notarja Jožeta Sikoška, ki je pripravil notarski zapis posojilne pogodbe SDS z Đuđićevo. Pravosodno ministrstvo je zbornico pozvalo, naj notarja v najkrajšem možnem času seznani s stališčem v zvezi z zadevo in z morebitnim ukrepanjem po delu zakona o notariatu, ki se nanaša na disciplinski postopek.

V zbornici so o vlogi notarja Sikoška pri sklepanju posojilne pogodbe SDS z Đuđićevo navedli, da mora notar v skladu z 42. členom zakona o notariatu pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje.

Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom zakona o notariatu dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi, je pojasnila predsednica zbornice Sonja Kralj.

Postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje v skladu s 120. členom zakona o notariatu uvede predsednik zbornice na svojo ali na prejeto pobudo, dolžan pa ga je uvesti na predlog predsednika višjega sodišča ali ministra, pristojnega za pravosodje.