SDS vložila zahteve za razpis treh referendumov #video

Za vse tri zahteve − o spremembah zakona o vladi, spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) − so skupaj zbrali več kot 157 tisoč podpisov.

Po besedah poslanca SDS Zvoneta Černača zbrani podpisi volivcem omogočajo, da bodo lahko na referendumu odločali o zavrnitvi škodljivih zakonov, ki jih je sprejela koalicija. Kot je dejal, jih je treba na referendumu zavrniti in "dati jasen signal vladi, da vodi napačno politiko, za katero ni dobila mandata na aprilskih volitvah".

Černač: Vlada odpravlja dobre rešitve prejšnje vlade 

Vlada namreč po njegovih besedah vodi napačno politiko, ki odpravlja dobre rešitve prejšnje vlade, dviguje davke, zaradi napačnih ukrepov vlade pa Slovenija beleži rekordno inflacijo in višje cene življenjskih potrebščin in energentov.

Na to je opozoril tudi Branko Grims, ki je dejal, da vlada s prevelikim zapravljanjem in svojo neoperativnostjo povzroča revščino. "In kljub temu hoče ta vlada večati število svojih ministrstev, hoče dodatno zaposlovati, da bi spravila h koritu tiste, ki jim dolguje volilni uspeh," je dejal Grims.

Glede sprememb zakona o vladi je Grims izpostavil, da želi postaviti rekordno število ministrstev, čemur je treba reči "odločen ne". "Treba je reči odločen ne tej politiki, ki je dejansko politika uničevanja blaginje in varnosti Slovenije ter uničevanja slovenskega gospodarstva," je še dejal.

Foto: STA , S spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi pa po Černačevih besedah vlada zamika uveljavitev dobrih rešitev, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Zakon namreč pomeni boljši socialni in materialni položaj za vse, ki potrebujejo pomoč drugih. Kot dokaz, da so bila sredstva za izvajanje zakona zagotovljena, je navedel obravnavo predlogov proračunskih dokumentov v državnem zboru. Za prihodnje leto so bila namreč sredstva v proračunu zagotovljena, in sicer skoraj sto milijonov evrov, vlada pa jih z rebalansom za leto 2023 "znižuje na minimum".

Nasprotujejo noveli zakona o RTV: "Pelje nas v neke stare čase"

V SDS nasprotujejo tudi noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ker po besedah Alenke Jeraj ocenjujejo, "da nas pelje v neke stare čase, ki smo jih poznali pred modernim zakonom". Moti jih, da se z novelo mandat za imenovanje predstavnikov v programski svet RTVS podeljuje le določenim skupinam oz. nevladnim organizacijam, ne pa tudi poslušalcem in gledalcem RTVS. Jerajeva je še opozorila, da je bil zakon sprejet brez vsake javne razprave.

Če bodo zahteve za referendum, ki so jih danes vložili v SDS, popolne, mora državni zbor v sedmih dneh referendume razpisati z odlokom. Kdaj bodo ti izpeljani, še ni znano. V SDS so sicer želeli, da bi referendumsko odločanje potekalo hkrati z drugim krogom predsedniških volitev 13. novembra, in napovedovali, da bodo zahteve vložili v najkrajšem možnem času. A so z vložitvijo zadnji dan, ko je to še mogoče, ta rok zamudili. Kot je pojasnil Grims, je bilo treba zbrati in preveriti veliko število podpisov, zato so jih lahko vložili šele danes.

Kot možen datum razpisa referendumom se omenja 27. november, medtem ko njihova izvedba hkrati z lokalnimi volitvami ni preveč verjetna.

Novice SDS v boj za mariborskega župana pošilja Kaloha, Janković jutri vlaga kandidaturo

Po mnenju koalicije se v SDS ne morejo sprijazniti s porazom na volitvah

V poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica menijo, da se v SDS še niso sprijaznili s porazom na aprilskih državnozborskih volitvah. Prepričani so, da bodo državljani zavrnili referendumske pobude SDS in glasovali za uveljavitev sprememb zakona o vladi, novelo zakona o RTVS in spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, kot jih je sprejel DZ.

V koaliciji so prepričani tudi, da stranka SDS z referendumskimi zahtevami deluje proti vladi Roberta Goloba, ta dejanja pa so v škodo državljanov in državljank, so predstavniki koalicije poudarili v današnji skupni izjavi za medije.

"Za napad na vlado gre, za nerazumevanje in za nespoštovanje rezultata državnozborskih volitev 24. aprila," je poudaril vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.

Po njegovih besedah so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah podelili strankam koalicije mandat za spopad z inflacijo, draginjo in energetsko krizo, ne pa za "stalne prepire, ovire, nagajanja in politizacijo".

Po besedah poslanca SD Soniboja Knežaka opozicija od začetka sestave nove vlade blokira njeno delo, za kar vidi vzrok predvsem v veliki bolečini opozicije zaradi poraza na aprilskih državnozborskih volitvah.

Po Knežakovem mnenju je povsem jasno, da želi SDS na javnem zavodu RTVS narediti izpostavo Nove24TV, glede sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa je spomnil, da je bil omenjeni zakon v mandatu nekdanje vlade sprejet brez zagotovljenega financiranja, v čemer vidi zavajanje državljanov.

"Glede zakona o demografskem skladu bodo ljudje počasi spoznali, da so bili predvolilni bonbončki brez zakonskih pokritij in da bi zato po volitvah prešli v breme državljanov," je poudaril Knežak.

V poslanski skupini Levica pa menijo, da v stranki SDS zlorabljajo referendumske pobude v škodo državljanov. To velja tako za vse tri zakone, o katerih se bo odločalo na referendumih.

"Javni zavod RTV je trenutno zlorabljen zgolj za posebne interese in politično propagando ene stranke v tej državi. To gre na škodo ljudi, na škodo javnega zavoda RTV in vseh zaposlenih," je poudaril vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec.

Novice Vse kaže, da bomo odšli na referendume

V škodo državljanov pa je po mnenju Levice tudi blokada zakona o dolgotrajni oskrbi. Če zakon ne bo sprejet v takšni obliki, kot ga je predlagala aktualna vlada, pa uporabnikom storitev dolgotrajne oskrbe grozi, da se bodo omenjene storitve podražile in da ljudje zaradi tega ne bodo imeli dostopa do njih, je poudaril Vatovec. Prepričan je sicer, da bo koalicija s polnimi jadri šla na referendume in da bodo na njih zelo suvereno glasovali za solidarno prihodnost, za javno in neodvisno RTV in za dolgotrajno oskrbo.

Možnega datuma za prihajajoče referendume v poslanskih skupinah še ne napovedujejo. Po mnenju Sajovica referendumi nimajo veliko skupnega z lokalnimi in predsedniškimi volitvami, je pa po njegovih besedah v igri več datumov za izvedbo referendumov.

Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo sicer ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kot leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Na vprašanje, ali bi se v koaliciji odločili za takšno potezo, je Sajovic odgovoril, da je treba zadevo "prespati in se odločiti".

Novice So boksanje Zavca in Klakočarjeve ukradli POP TV ali je ušlo DZ?