Sobota, 12. 11. 2022, 22.32
1 leto, 5 mesecev
REFERENDUMA O SPREMEMBAH ZAKONA O VLADI IN SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI
SDS: Tak zakon o vladi je popoln absurd. Gibanje Svoboda: Ironija, da o tem govori SDS.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,49
141
Volivci se bodo v nedeljo, 27. novembra, podali na volišča, da bi odločali o usodi treh zakonov, in sicer o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).
"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 22. junija 2022?" in "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?" sta še dve, poleg zakona o RTV, o katerem smo že poročali, vprašanji, na kateri bodo volivci na glasovnicah odgovarjali 27. novembra. Pobudnik referendumov o zakonih, ki jih je DZ sprejel na predlog vlade, je SDS. Stališča pobudnikov referendumov in predlagateljev zakonskih sprememb so ostra – od absurdnosti in očitkov, da aktualna vlada načrtno ruši vse zakone prejšnje vlade, do komentarjev, da si je SDS s poskusom enega od sprejetih zakonov tik pred volitvami skušala zgolj nabirati volilne glasove.
Po novem bi imeli 20 ministrstev
Predmet referenduma o spremembah zakona o vladi prinaša novo sestavo ministrov, skupaj 20, tri več kot zdaj, in sicer 19 z resorjem ter enega brez resorja. Vlado bi po novem sestavljali tudi minister za solidarno prihodnost, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter minister za naravne vire in prostor.
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi še vedno vodil minister brez listnice.
Grims: To je popoln absurd
"S takim zakonom o vladi, ki ga je predlagala Golobova vlada, bi bila Slovenija evropski rekorder. Imela bi 20 ministrstev, v Evropi jih imajo med 16 in 17. Že zdaj je bila Slovenija v vrhu, s tem pa bi bila absolutni rekorder. To je popoln absurd. Slovenija ima dva milijona prebivalcev, Švica, za primerjavo, ima osem ministrstev, Nemčija na primer 15. Gre za popolno in samo politično motivirano zapravljanje," je za naš portal dejal Branko Grims iz SDS.
Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam, saj menijo, da se nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. Tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.
"Gre samo za to, da hočejo očitno odpreti dodatna mesta, da poskrbijo oz. spravijo h koritu tiste, ki so jim ljudje pokazali prst in so odšli iz parlamenta, kot je recimo Alenka Bratušek in celoten šop propadlih levih politikov iz preteklega obdobja. Zanje je očitno na ta način treba poskrbeti, ampak na račun davkoplačevalcev," je spremembo zakona o vladi še komentiral Grims, ki je še opozoril, da večji ministrski aparat pomeni ne le dodatne zaposlitve, ampak tudi večje proračunske postavke, katerih seštevek bo na koncu večji kot trenutni, čeprav podporniki obljubljajo, da ne. "To so same laži," še meni Grims.
Gibanje Svoboda: Ironija je, da o tem govori SDS
Vsaka vlada si sama določi organizacijo ministrstev, s katerimi bo učinkovito izpolnjevala svoje zaveze, pa menijo v Gibanju Svoboda.
Prepričani so, da je trenutna razdelitev resorjev zastarela, saj ni kos izzivom, s katerimi se spopada današnja družba. "Posamezna ministrstva, pristojna za reševanje aktualnih izzivov, so namreč preobremenjena ali pa si pristojnost za reševanje problemov delijo z drugimi ministrstvi. To onemogoča hitro in učinkovito naslavljanje ključnih izzivov. Večje število ministrstev torej pomeni, da bodo ta vitkejša, bolj operativna in se bodo hitreje odzivala na izzive prihodnosti, predvsem na področjih zagotavljanja dostopnih stanovanj, preprečevanja podnebnih sprememb in razvoja ter znanosti," je stališče za novelo zakona o vladi komentirala Tereza Novak, vodja referendumskih aktivnosti Gibanja Svoboda.
Nova ministrstva bodo delovala znotraj obstoječih finančnih okvirjev, zaposleni bodo zgolj prerazporejeni iz že obstoječih služb in ministrstev, zato zakon ne bo finančno vplival na državni proračun, še pravi Novakova.
"Svojevrstna ironija je, da o nekem domnevnem razraščanju birokracije kot posledici zakona o vladi govori politična stranka, to je SDS, ki je v zadnjem letu svojega vladanja zaposlila tisoč novih javnih uradnikov – v glavnem članov in podpornikov SDS. Razraščanje birokracije torej ni odvisno od števila ministrstev, ampak od odgovornega ravnanja politikov z javnim denarjem," še poudarjajo v Gibanju Svoboda.
Černač: Ne le zakon o dolgotrajni oskrbi, vlada se trudi razveljaviti vse zakone prejšnje vlade
Zakon, ki je predmet referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, določa, da bi se lani sprejeti zakon, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, začel izvajati z zamikom enega leta. Zagotovilo bi se dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.
Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam, ker menijo, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve, in da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.
"V primeru zamika zakona ta ne bo nikoli uveljavljen," je spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi za Siol.net komentiral Zvone Černač, vodja poslanske skupine SDS. "Ne razumem te vlade, ki – namesto da bi storila vse, da bi se ta zakon uveljavil tako, kot je bil sprejet – od začetka mandata dela vse, da bi se ta in številni drugi zakoni, ki so bili sprejeti v času prejšnje vlade, razveljavili."
Zakon za ljudi, ki potrebujejo oskrbo tretjih, prinaša boljši materialni in socialni položaj, je še povedal Černač. V petih kategorijah oskrbovancev namenja med 340 in 1.870 evri mesečno nematerialnih storitev. Vsem, ki so oskrbovanci v domovih za starejše, kasneje pa tudi vsem, ki potrebujejo pomoč na domu, se bodo stroški bistveno znižali, je še poudaril in dodal, da je zakon v korist vseh ljudi. Izpostavil je še pomen e-oskrbe, pri izvajanju katere smo na repu Evropske unije.
"Sistem smo že vzpostavili in v storitve je od aprila že vključenih okoli pet tisoč oseb, še dva tisoč si jih e-storitev želi, pa do nje ne morejo, ker zdajšnja vlada ni zagotovila sredstev, ki smo jih zagotovili iz nepovratnih evropskih sredstev, govorimo pa o približno milijonu evrov letno – o neki zanemarljivi vsoti, ki bi pomagala izboljšati kakovost bivanja in večjo varnost ljudi, ki živijo sami, na drugi strani pa preprečila težje poškodbe, posledice teh poškodb ali pa celo smrti."
"Tudi očitki, da so bili do zakona kritični direktorji domov in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer trdijo, da zaradi notranjih neskladij in pomanjkljivosti zakon dejansko ni izvedljiv, ne zdržijo," je še izpostavil Černač.
Gibanje Svoboda: Bil je zgolj slab poskus kupovanja volilnih glasov
Predlagatelji zakonskih sprememb, ki so za uveljavitev zakona, menijo, da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi in da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih trenutno veljavnih zakonih.
"Novela zakona o dolgotrajni oskrbi vladi omogoča vzpostavitev učinkovite, kakovostne in dostopne dolgotrajne oskrbe po meri uporabnikov. Ureditev, ki jo je sprejela prejšnja vlada, je namreč pomanjkljiva in je brez obsežnih popravkov sploh ni mogoče izvajati, saj ne zagotavlja sistemskega finančnega vira za izvajanje dolgotrajne oskrbe, z začetkom njenega izvajanja pa 30 odstotkov zdajšnjih uporabnikov dolgotrajne oskrbe sploh ne bi doseglo praga upravičenosti," je še pojasnila Tereza Novak.
Z novim letom bi jim bile tako obstoječe pravice do dolgotrajne oskrbe praktično odvzete, kar pomeni, da bi bila njihova oskrba prepuščena njihovim svojcem in lastnim finančnim zmožnostim.
"Zaradi navedenega lahko mirno trdimo, da je bil zakon prejšnje vlade, sprejet le nekaj mesecev pred volitvami, zgolj slab poskus kupovanja volilnih glasov. Na škodo uporabnikov dolgotrajne oskrbe in njenih izvajalcev. Uveljavitev novele, ki jo je pripravila trenutna vlada, je nujna, tudi zato, ker zagotavlja, da brez oskrbe ne bo ostal noben od trenutnih upravičencev," še meni Novakova.
141