Petek, 22. 11. 2024, 19.29
1 mesec
SDS s pobudo za posvetovalni referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
Karmen Furman, poslanka SDS, je pobudo za posvetovalni referendum med drugim utemeljila z besedami, da omenjeni zakon kulturnike postavlja v neenak položaj, vlada pa po njenem z omenjenim dodatkom tudi ruši pokojninski sistem.
Največja opozicijska stranka SDS je danes pred glasovanjem v državnem zboru o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vložila pobudo za posvetovalni referendum. Na ministrstvu za kulturo ocenjujejo, da bi se lahko glasovanje o tem zakonu zaradi te pobude preložilo za mesec ali dva.
Prvotno je bilo predvideno, da naj bi DZ danes glasoval o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini zaradi izjemnih dosežkov na področju umetnosti ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje. Omenjeni zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka SDS Karmen Furman, SDS predlaga izvedbo posvetovalnega referenduma še pred sprejetjem dokončne parlamentarne odločitve, na referendumu pa naj bi se volivci izrekli, ali podpirajo potrditev zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti v državnem zboru.
SDS: To je rušenje pokojninskega sistema
Furman je pobudo za posvetovalni referendum med drugim utemeljila z besedami, da omenjeni zakon kulturnike postavlja v neenak položaj, vlada pa po njenem z omenjenim dodatkom tudi ruši pokojninski sistem. Opozorila je tudi, da seznam prejemnikov dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti še ni javno objavljen ter da vlada v predlogu zakona ni navedla niti dveh evropskih držav, ki bi imeli enak ali podoben sistem dodeljevanja dodatkov.
DZ naj bi o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti sedaj odločal po obravnavi in glasovanju o predlogu SDS za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonskem predlogu.
Državni sekretar Rusjan: Gre za politični manever zavlačevanja
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je v izjavi za STA glede pobude za posvetovalni referendum ocenil, da je ministrstvo za kulturo negativno presenečeno nad njo, pobudo SDS pa označil za politični manever. Dodal je, da bodo največjo škodo zaradi tega utrpeli prav umetniki.
Državni sekretar je še izpostavil, da predlog zakona vpeljuje jasne kriterije za dodelitev dodatka, jasno določa upravičence in višino dodatka ter izboljšuje več desetletij star sistem. Glede sprejetja zakona sam ocenjuje, da se lahko to sedaj zavleče za mesec ali dva, so pa na ministrstvu za kulturo prepričani, da bo zakon na koncu izglasovan v DZ.
Simonitijeve izjemne pokojnine SDS niso motile
Rusjan je še spomnil, da je prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti iz vrst SDS podelil osem izjemnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture, stranke SDS pa to takrat ni motilo.
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini.
Kriteriji za pokojninski dodatek
Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj za upravičenost do dodatka.
Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo, nagrada Prešernovega sklada, ki jo mora spremljati še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad, in državna odlikovanja za delo na področju umetnosti, ki jih spremlja še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrada s seznama ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.
Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.
