Šarec o prisluškovanju Hrvaške: Skrbi nas, če je to način delovanja v EU #video

Spletni medij 24ur.com je v sredo poročal, da je nekdanjemu slovenskemu sodniku arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik prisluškovala hrvaška obveščevalna služba (SOA) oziroma obveščevalec Davor Franić, znan tudi kot Mehanik Davor iz afere novačenja salafistov za tihotapljenje orožja v BiH.

Novice Arbitraža: Slovencem naj bi prisluškovala hrvaška obveščevalna služba #video

Šarec: Skrbi nas, če je to odnos med državami, ki naj bi bile prijateljske

"Ne bom konkreten, ker gre za sistem nacionalne varnosti in obveščevalne službe, o katerem ni modro preveč govoriti, a moram povedati, da je bil na seji vlade prisoten direktor Sove, ki je razložil situacijo širše na Balkanu kot tudi v zadevi," je dejal Šarec.

Dejal je, da je bilo tisto, kar so slišali, skrb vzbujajoče. "Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bi bile prijateljske," je dodal Šarec.

Tako so hrvaški tajni agentje prisluškovali nekdanjemu slovenskemu sodniku arbitražnega sodišča Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik.

Novice Vlada se je seznanila z osnutkom nacionalnega reformnega programa

Premier je še poudaril, da je dejstvo, da je arbitražni postopek končan in da je bil to pogoj za vstop Hrvaške v EU. "Zato nas tisto, kar smo danes izvedeli, ni navdalo z optimizmom, kar se tiče sosedskih odnosov," je dejal in dodal, da bo Slovenija še naprej delovala v evropskem duhu.

Sekolec in Drenikova sta potem, ko so bili poleti leta 2015 razkriti prisluhi, odstopila, Hrvaška pa je sporočila, da je arbitražni postopek o meji s Slovenijo tako kompromitiran, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe o meji. Sprva so se v javnosti sicer pojavljale navedbe, da naj bi Slovencema prisluškovala nemška ali ameriška tajna služba.

Erjavec: Hrvaško politično vodstvo je menilo, da razsodba za Hrvaško ne bo ugodna

Obrambni minister Karl Erjavec, ki je bil v času arbitražne afere vodja diplomacije, je po seji vlade medtem povedal, da je zadovoljen, da se je odkrilo, kdo je prisluškoval.

"Očitno so bile to hrvaške tajne službe. Hrvaško politično vodstvo je očitno menilo, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne bo ugodna, da bo Slovenija dobila prost dostop do odprtega morja in da bo dobila več kot polovico Piranskega zaliva. Očitno so želeli ta postopek diskreditirati," je dejal Erjavec.

Erjavec: Hrvaško politično vodstvo je menilo, da razsodba za Hrvaško ne bo ugodna. Video: Planet.

Po njegovem mnenju so za objavo prisluhov takrat izbrali pravi trenutek, saj je bil v tujini, ko je ženo peljal na izlet ob 25. obletnici poroke. "Izkoristili so priložnost, da so takrat udarili s to novico," pravi Erjavec.

Poudaril je, da tedanja slovenska agentka in sodnik sicer ne bi smela komunicirati in da je to tudi razlog, da je prišlo do prisluškovalne afere, je pa zadovoljen, da je Slovenija na sodišču v Haagu dokazala, da zadeva ne vpliva na končno odločitev in je do nje tudi prišlo. Ob tem Erjavec ni želel konkretno odgovoriti na vprašanje, ali bo razkritje, kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, Sloveniji v nadaljevanju morebiti pomagalo, češ da je to stvar nadaljnjih postopkov.

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša prisluškovalne afere ni želel komentirati:

Rupel bi Hrvaški predlagal vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel medtem poudarja, da je stvar precej zapletena, ker se je pred prisluhi in pogovori po telefonu začela z arbitražnim sporazumom. "Hrvatom bi bilo dobro predlagati vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan. Mislim, da ima Slovenija dovolj vzvodov, s katerim bi lahko prepričala Hrvaško, da bi bil ta sporazum tudi zanje ugoden," ocenjuje Rupel.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel bi Hrvaški v arbitražnem sporu predlagal vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan. Video: Planet.

Dodaja, da kakšne posebne razlike med omenjenim sporazumom in arbitražno razsodbo na prvi pogled ni. "Če imajo oni takšne predsodke zoper odločitev Haaga, bi morda tisti prvotni sporazum pomagal. Ampak to je sedaj improvizacija," dodaja Rupel.