Rupar zavrnil vse obtožbe

Sojenje na kranjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo po tem, ko je predsednik sodišča minuli teden zavrnil zahtevo obrambe po izločitvi sodnega senata. "Z naročilnicami se po podpisu nisem več ukvarjal" V dvournem zagovoru z alternativnimi razlagami dogodkov je Rupar odgovoril na navedbe, ki jih je iz obtožnice prebrala okrožna državna tožilka Renata Vodnjov. Glede marmorja, ki naj bi ga leta 1999 za 6.700 evrov kupil iz občinskega proračuna, a se je nato znašel v hiši njegovega sodelavca Lada Srečnika, je povedal, da je kot župan le podprl predlog, da bi v mrliške vežice v Križah vgradili marmor in je zato podpisal naročilnico. "Potem se z njo tako kot z ostalimi naročilnicami po podpisu nisem več ukvarjal," je pojasnil in poudaril, da je bila stvar nadzornikov, ali je bil marmor res porabljen pravilno.

O domnevno nepravilnem obračunu potnih stroškov iz leta 2003, ko je iz potovanja v pobrateno francosko mesto uveljavljal 2.400 evrov, ki naj bi jih že poravnali francoski gostitelji, je Rupar povedal, da je račun vsekakor plačal. Se mu pa zdi možno, da je hotelir računal prenočišče za delegacijo tako občini gostiteljici Sainte Marie Aux Mines kot njemu oziroma tržiški občini. Mogoče tudi je, da se je glede na veliko delegacijo račun razdelil in so le del plačali francoski kolegi, je dejal Rupar.

Domnevna podkupnina je bila "le vračilo dolga" Glede domnevnega jemanja podkupnine oziroma nagrade v višini 20.000 evrov od Gregorja Debeljaka, ki je s svojim podjetjem za občino opravljal različna gradbena dela, je Rupar pojasnil, da je Debeljaku leta 2001 posodil sedem milijonov tolarjev. Domnevna podkupnina je bila tako le vračilo dolga, je zagotovil Rupar in tožilko vprašal: "Ali izgledam tako neumen, da bi podkupnino jemal na žiro račun?" Ob tem je poudaril, da je celotna zadeva povsem izmišljena in da je čudno, da policija verjame Debeljaku, ki je v več kazenskih postopkih zaradi dolgov.

Rupar meni, da je šlo za politično gonjo proti njemu Debeljak naj bi bil tudi prestrašen zaradi policijskega pritiska in ne zaradi Ruparjevih groženj, ki jih navaja obtožnica s pričevanjem direktorja Stanovanjske zadruge Gorenjske Franca Terana, da je Rupar grozil, da bo Debeljaka ustrelil v koleno. "Jaz ne posedujem nobenega orožja in nikoli nisem bil obravnavan za katero koli nasilno dejanje," je poudaril Rupar. Pri tem je pričo označil kot neverodostojno ter opozoril, da je šlo za politično gonjo proti njemu.

Takšni naj bi bili po Ruparjevem prepričanju tudi razlogi za subsidiarno tožbo, od katere je državno tožilstvo odstopilo, prevzela pa jo je tržiška občina. Ta Ruparju očita, da je zlorabil položaj in pridobil protipravno korist Ladu Rotu, ko mu je prek študentskih napotnic med leti 1999 in 2004 nakazal 19.000 evrov občinskega denarja za delo, ki ga sploh ni opravljal. Rupar je prav tako kot soobtoženi Rot, ki naj bi pomagal pri kaznivem dejanju, zagotovil, da je delo dobro in vestno opravljal. Da ga niso velikokrat videli na občini, pa naj bi bilo razumljivo, saj se je z Ruparjem, ki je bil takrat poslanec, pogosto srečeval v Ljubljani. Ko je bil Rot na Sumatri pa so plačila prihajala za nazaj.

Tožba vložena zaradi politične usmeritve "Tožbo so vložili ljudje, ki to počno iz politične usmeritve in, ki v sebi nosijo hudo sovraštvo do drugače mislečih," je Rupar povedal o sedanjem vodstvu tržiške občine. Rupar je poudaril, da je tožilstvo pravilno ugotovilo, da ni dokazov za kaznivo dejanj in pojasnil, da ga je Rot prosil, če lahko kot študent socialnega dela opravlja kakšno delo za občino presodil, da je to smiselno, ga je angažiral.

Motiv za izplačevanje denarja ni bila Rotova mama Zagotovil je, da motiv za izplačevanje denarja Rotu nikakor ni bila njegova mama, s katero naj bi Rupar imel intimno prijateljstvo. "Z Rotovo mamo se nisem nikoli pogovarjal, nikoli srečal in je ne poznam," je zagotovil Rupar, ki je tudi zavrnil pričevanje kriminalistov, da naj bi ga februarja 2004 videla v avtomobilu z Rotarjevo. Rupar je bil pripravljen izdati tudi ime osebe, ki naj bi bila takrat z njim v avtu, vendar le v odsotnosti javnosti. A je sodnica Marjeta Dvornik presodila, da ta podatek ni potreben, saj policijski zaznamki niso dokaz, na katerega bi se lahko oprla sodniška odločitev.

Sodnica je zavrnila tudi predlog obrambe, da bi zaradi razjasnitev okoliščin zaslišali kriminalista, ki naj bi Ruparja prikrito sledila in mu prisluškovala, čeprav naj tedaj zoper njega sploh še ne bi bila podana ovadba. Ocenila je, da je šlo na enem od dokumentov za pisno napako, iz vseh ostalih pa je razvidno, da je bila prijava podana prej in so jo bili policisti dolžni raziskati.

Bo postopek zaključen pred zastaranjem? Bodo pa na petkovem nadaljevanju sojenja predvidoma zaslišani Srečnik, ki je sicer sodišču sporočil, da je hudo bolan, Debeljak, ki ga sodišče še ni uspelo najti, Teran in Drago Štrafela. Zaslišanja vseh ostalih prič, ki so bila predvidena že pred začetkom sojenja, pa naj bi na glavni obravnavi le prebrali. Sodnica, ki je glavno obravnavo razpisala tudi na datum sodniške stavke, upa, da bodo tako uspeli postopek zaključiti pred zastaranjem kaznivega dejanja prejemanja podkupnine.