Robert Golob
Janez Janša
Ponedeljek, 5. 5. 2025, 9.03
3 tedne, 1 dan
Referendum o pokojninah umetnikov - bo zmagovalca odločila udeležba ali glasovi proti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,95
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da vladni zakon pade? Kaj se mora zgoditi, da bi zakon obveljal?
Politične stranke 11. maja, slabo leto pred rednimi parlamentarnimi volitvami, čaka pomemben preizkus – odločanje na naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam umetnikom. Usoda zakona bo odvisna od tega, ali bo dosežen t. i. zavrnitveni kvorum. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da vladni zakon pade?
Kaj je to zavrnitveni kvorum?
Zavrnitveni kvorum v slovenski referendumski zakonodaji pomeni, da so nosilci naknadnega zakonodajnega referenduma predvsem nasprotniki zakona, ki morajo na volišča pripeljati vsaj petino svojih volivcev. V skladu z referendumsko zakonodajo mora torej za padec zakona proti glasovati nekaj manj kot 340 tisoč državljanov oz. 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Je 20-odstotna volilna udeležba za padec zakona dovolj?
Če torej na volišča pride 20 odstotkov volivcev in so med njimi tudi podporniki zakona, čeprav so v manjšini, bo zakon ostal v veljavi. Če pa opoziciji uspe na volišča pripeljati najmanj 340 tisoč nasprotnikov zakona, jih mora biti za padec zakona seveda več kot tistih, ki zakon podpirajo. Tokrat sicer ni pričakovati, da bi na voliščih prevladovali podporniki zakona, ker vladajoči svoje volivce pozivajo k bojkotu referenduma.
Lažje razumevanje s konkretnima primeroma
Za boljše razumevanje, v katerem primeru bi zakon padel in v katerem bo ostal v veljavi, poglejmo dva hipotetična izida referenduma. Predpostavka je, da 340 tisoč volivcev predstavlja petino oz. 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Prvi primer: referenduma se udeleži 340 tisoč volivcev, skoraj vsi so proti
To predstavlja petino oz. 20 odstotkov vseh volilnih udeležencev. Vsi so proti, razen enega. Bi zakon padel? Ne. Čeprav so praktično vsi volivci glasovali proti (339.999), zakon ostane v veljavi, ker je nasprotnikom zmanjkal en glas. Predpogoj za padec zakona je namreč 340 tisoč glasov proti.
Zavrnitveni kvorum v slovenski referendumski zakonodaji pomeni, da so nosilci naknadnega zakonodajnega referenduma predvsem nasprotniki zakona, ki morajo na volišča pripeljati vsaj petino svojih volivcev.
Drugi primer: skoraj 30-odstotna udeležba, a pridejo tudi podporniki zakona
Referenduma se udeleži 500 tisoč volivcev, kar predstavlja približno 29-odstotno volilno udeležbo. Nasprotnikov zakona je velika večina, 300 tisoč, podpornikov je 200 tisoč. Bi zakon padel? Ne.
Čeprav je skupna volilna udeležba močno presegla 20 odstotkov in so bili nasprotniki zakona bistveno številčnejši, bi zakon ostal v veljavi. Nasprotniki bi namreč morali prepričati še dodatnih 40 tisoč volivcev. Tako bi dosegli t. i. zavrnitveni kvorum, 340 tisoč volivcev oz. 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Zakon pade le, če jih je več proti kot za
Omenjena primera torej kažeta, da mora opozicija za padec zakona v vsakem primeru prepričati vsaj 340 tisoč volivcev, ob tem pa mora biti glasov proti več kot tistih za. Nič ne pomaga tudi visoka volilna udeležba, tudi več kot 30-odstotna, če zavrnitveni kvorum ni dosežen.
Referendumsko zakonodajo so sprejeli leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek. Dosegli so skoraj popolno soglasje – za je glasovalo 87 poslancev, eden je bil proti.
Usodno leto 2013
Referendumska zakonodaja, ki so jo leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek sprejeli skoraj soglasno (za je glasovalo 87 poslancev, eden je bil proti), tako iniciativo na referendumu prepušča predvsem opoziciji oz. civilni družbi, ki želi zrušiti zakon. Hkrati zakon zahteva solidno udeležbo za padec zakona, torej najmanj petino volilnega telesa (teoretično zakon pade, če se referenduma udeleži petina vseh volivcev in vsi glasujejo proti).
Kako lahko vlada poraz spremeni v zmago?
V takšni ureditvi ima vladna stran dve možnosti. Lahko poziva k udeležbi in tekmuje z opozicijo ter poskuša zbrati več glasov za zakon kot proti njemu. Lahko pa prepusti iniciativo opoziciji, tudi z bojkotom, in upa, da opozicija ne bo zbrala dovolj nasprotnikov zakona (kot smo omenili, je magična številka 340 tisoč glasov). Če vladi takšna taktika uspe in zakon ostane v veljavi, lahko argumentira, da je opozicija izgubila, čeprav je recimo zbrala 300 tisoč glasov proti zakonu, glasov za zakon pa je bilo samo za prgišče.
Kako lahko opozicija poraz spremeni v zmago?
Na drugi strani lahko opozicija reče, da je 300 tisoč ljudi glasovalo proti vladnemu zakonu, da so v odstotkih zmagali, recimo z 80-odstotno večino, in da je takšen rezultat poraz za vladno koalicijo, čeprav bo zakon ostal v veljavi.
Na referendumu o vodah leta 2021 so progresivne civilnodružbene organizacije zadale težak udarec vladi Janeza Janše.
Janšo je odnesla voda
Ponavadi, ni pa nujno, torej referendumsko kampanjo intenzivneje vodi opozicija ali pa vladi nenaklonjena civilna družba. Tako so za prihod na volišča bolj motivirani nasprotniki zakona. Takšno kampanjo smo spremljali pred referendumom o vodah leta 2021, ko so progresivne civilnodružbene organizacije zadale težak udarec vladi Janeza Janše. Udeležba je bila rekordna, skoraj 47-odstotna, proti zakonu pa je glasovalo skoraj 87 odstotkov volilnih udeležencev oz. 683 tisoč. Tako je bil zavrnitveni kvorum močno presežen, za več kot 300 tisoč glasov.
Mira Cerarja je rušil Aleš Primc
Leta 2015 pa so nevladne organizacije konservativne usmeritve med vladavino Mira Cerarja zrušile novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je med drugim predvidevala enake pravice za istospolne pare pri sklepanju zakonske zveze. Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca iz civilne iniciative Za otroke gre! so zmagali, saj je bilo proti zakonu 64 odstotkov volivcev oz. nekaj več kot 394 tisoč. Zavrnitveni kvorum je bil presežen za nekaj deset tisoč glasov. Volilna udeležba je presegla 36 odstotkov.
Leta 2015 so nevladne organizacije konservativne usmeritve med vladavino Mira Cerarja zrušile novelo o zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je med drugim predvidevala enake pravice za istospolne pare pri sklepanju zakonske zveze.
Sveža opozicija in novopečena vlada
Drugačne razmere so bile leta 2022, ko je takrat še sveža opozicija pod vodstvom Janeza Janše želela novopečeni oblasti premierja Roberta Goloba otežiti začetek vladanja s trojnim referendumom – o zakonih o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi.
Na referendumu potrditev volilne zmage
Takrat so vladajoče stranke intenzivno pozivale k udeležbi in kampanjo med drugim temeljile tudi na tezi, da naj volivci z glasom za tri vladne zakone simbolično še enkrat potrdijo zmago na parlamentarnih volitvah in tako zavrnejo politiko nekdanjega premierja.
Na trojnem referendumu novembra 2022 so vladajoče stranke intenzivno pozivale k udeležbi. Volivce so pozvale, da z glasom za vlado simbolično še enkrat potrdijo zmago na parlamentarnih volitvah.
Na referendumu rušenje vlade
Zdaj, tri leta kasneje, je Janša z referendumom o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikom v politični ofenzivi. Ljudi poziva ljudi k udeležbi tudi z argumentacijo, da je glas proti zakonu glas proti vladi.
Taktika bojkota
Na drugi strani se je predsednik vlade Robert Golob odločil za taktiko bojkota, računajoč na to, da opoziciji ne bo uspelo na volišča privabiti dovolj volivcev.
Kdaj so na volitvah dobili 340 tisoč glasov?
Na zadnjih volitvah, tistih v Evropski parlament lansko leto, je SDS prejela nekaj več kot 206 tisoč glasov. Nova Slovenija Mateja Tonina, ki na referendumu o pokojninskih dodatkih tudi poziva k glasovanju proti, je prejela nekaj manj kot 52 tisoč glasov. Iz desnosredinskega političnega kroga prihaja še SLS s slabimi 49 tisoč glasovi. Seštevek teh glasov je približno 307 tisoč, premalo za uspeh na letošnjem referendumu.
Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je SDS zmagala z nekaj več kot 206 tisoč glasovi.
Na parlamentarnih volitvah leta 2022, ki jih je zaznamovala zelo visoka udeležba, najvišja po letu 1996, so se glasovi večjih strank desnosredinske usmeritve zaokroženo razporedili takole: SDS 280 tisoč, NSi 82 tisoč, koalicija Povežimo Slovenijo 41 tisoč. Skupaj torej 403 tisoč, dovolj za zmago na aktualnem referendumu.
Štiri leta prej, leta 2018, pa so SDS, NSi in SLS prejele okoli 305 tisoč glasov, torej znova premalo, da bi presegle zavrnitveni kvorum.
