Sobota, 23. 11. 2019, 17.30
5 let
Razvili so svečo, ki bo reševala dve veliki slovenski težavi #video
Socialno podjetje Bolje, ki ga je ustanovilo humanitarno društvo Ozara, je zasnovalo in izdelalo prvo nagrobno svečo, katere dele bo mogoče reciklirati v neskončnost, hkrati pa bo reševala dve zelo veliki slovenski težavi - to, da letno v Sloveniji uporabimo več kot 15 milijonov do okolja neprijaznih nagrobnih sveč, in to, da zavržemo 4,5 milijonov litrov odpadnega jedilnega olja. Četudi so v svečo vložili že veliko časa, truda, energije in tudi denarja, pa za dokončanje potrebujejo še dobrih 30 tisočakov. Dvajset jih bodo vložili sami, deset pa jih želijo zbrati s prodajo izdelkov podpornikom akcije na Adrifundu. Do danes so zbrali približno polovico, za drugo polovico jim ostaja le še pet dni časa, zato upajo, da bo v teh dneh v čim več domovih dišalo po njihovih dišečih svečkah.
"Potrebujemo orodje za pokrovček, ki stane okoli 20 tisočakov. Pokrovček bo sicer navaden, kot smo ga vajeni, a iz aluminija. Laiku bo popolnoma vseeno, iz česa je, nam pa ne, aluminij smo izbrali, ker ga je mogoče reciklirati v neskončnost," je povedal Bogdan Dobnik, idejni vodja projekta, ki je sicer že 20 let v društvu Ozara kot socialni delavec.
- v celoti proizvedena v Sloveniji,
- narejena iz povsem naravnih in obnovljivih materialov,
- prijazna do zdravja,
- popolnoma brez odpadkov,
- povsem reciklažna – njene dele bo mogoče reciklirati v neskončnost,
- reciklirala približno 2 dcl odpadnega olja, ki bi sicer onesnažilo več 100 litrov vode,
- vsebovala tudi pomembno informacijo o žalovanju.
Akcijo lahko podprete z nakupom enega od njihovih obstoječih izdelkov, ki vam bodo polepšali praznični čas, ali prispevate z nakupom ene od prvih nagrobnih sveč Edina. To lahko storite na tej povezavi do njihove kampanje.
Video: Zakaj si sveča zasluži ime Edina
V obdobju krize je humanitarno društvo Ozara ostalo brez dela sredstev za preventivne programe. V tem okviru namreč delajo tudi programe za otroke - delavnice imajo tudi po šolah, izdajajo knjige na temo duševnih motenj, ravno so izdali tudi družabno igro na temo anksioznosti, delajo tudi spomenike, da opozarjajo na samomore. Vse takšne aktivnosti so del njihovih preventivnih programov. Ko za to niso imeli več denarja, so želeli na trgu poiskati idejo, s katero bi jih lahko financirali, in domislili so se, da bi zbirali odpadno olje.
Humanitarno društvo je tako ustanovilo socialno podjetje Bolje, ki se zdaj ukvarja prav s tem. V Sloveniji se z odkupom odpadnega olja ukvarjajo tri večja podjetja, njihovo socialno podjetje Bolje je postalo četrti največji odjemalec.
Med največjimi strankami so ŽUKC Maribor, slovenjgraška bolnišnica, z njimi sodeluje tudi nekaj hotelov, šole in vrtci. "Uredba je namreč takšna, da morajo olje oddati registriranemu zbiralcu, ki ima vsa dovoljenja, mora imeti registriran prostor, prevozniki smo in vse, kar spada zraven. Od tam vzamemo olje, ki pride v velikih belih sodih. Že po videzu ga ocenimo, kakšno je, vemo, kje je čisto. Iz vrtcev dobimo v redu olje, olje iz restavracij gre naprej za biodizel," pojasnjuje Bogdan.
Že takoj so vedeli, da želijo iz odsluženega olja izdelovati inovativne izdelke
Že leta 2014, torej takoj na začetku, so vedeli, da želijo iz olja izdelovati inovativne produkte. Sprva so imeli idejo, da bi delali nagrobne sveče iz biorazgradljive plastike. Ker se je ta celo na podlagi njihove ideje kmalu pojavila na trgu, so idejo opustili, se povezali s Portugalci in se lotili dišečih sveč. Izdelujejo in prodajajo jih pod znamko OilRight.
"Na podlagi tega, da so ljudje izdelke dobro sprejeli in jim je še posebno všeč sistem 'naredi sam', da se dobro prodajajo še posebno v tem obdobju – lani smo jih prodali okoli 10 tisoč, smo se lotili tudi projekta Edine, ekološke nagrobne sveče," pove Bogdan.
Video: Vedeli so, da bodo izdelovali inovativne produkte
V prostoru, kjer iz olja izdelujejo vosek in ulivajo sveče, lepo diši. Vonj je mešanica vseh vonjev, s katerimi pri njih delajo, zato Bogdan pove, da po določenem času v prostoru težko razločiš vonj dišeče sveče, ki bi jo odprl in povonjal. "Če bi vam dal povonjati svečo z vonjem mojita ali tisto z vonjem cimeta in klinčkov, ne bi vedeli, katera je katera, ker so vonjave tu tako intenzivne," se zasmeji Bogdan.
Od odpadnega olja do ročno ulite dišeče svečke
Ko olje pride k njim, dobro olje prečrpajo v kotel. Prižgejo ga in približno tri ure segrevajo na 80 stopinjah, da izpari voda.
"Nečistoče se usedejo na dno, olje pa postane neviskozno in zelo tekoče. Dodamo mu belilno zemljo, poskusili smo tudi z aktivnim ogljem, a belilna zemlja in filtracijska sredstva, ki so sicer popolnoma naravne sestavine, popolnoma zadostujejo – pri tem postopku so nam pomagali tudi v tovarni olj Gea, ker delajo na enak način. Ko se vse to segreje, ko minejo tri ure in olju dodajo tudi vse primesi, gre skozi filtracijo. To pomeni, da olje skozi filter iz tkanine s črpalko povlečemo ven in ga skladiščimo v sodih," pojasnjuje Bogdan.
To delajo sproti, ker je olje živa biološka stvar in ne želijo, da bi postalo žarko. Ko je prečiščeno, gre naprej v drug kotel. Tam mu dodajajo snovi za koagulacijo, da ga spravijo v trdno stanje, dodajo mu še dišave in tako naredijo vosek. Tega nato z vedrom pretočijo ročno v kotel za vlivanje sveč, če gre za večje količine, sicer pa je mogoče sveče uliti tudi ročno.
Vložek v proizvodnjo sveč je bil do danes že zelo velik
Koliko so do zdaj vložili v prostor in v izdelavo, natančno ne ve povedati, meni pa, da bi bili lahko hitro pri številki okoli 70 tisočakov.
"V socialnem podjetju ni izplačil nagrad in delitve dobička in je tako ali drugače treba vlagati nazaj v razvoj, to pa pri nas pomeni področje, na katerem se širimo, torej pri zbiranju olj," pojasni. Računajo, da bi imeli ob koncu leta okoli 20 tisoč evrov prihodka od izdelave sveč.
Video: Na začetku je dobro imeti mentorja, da je čim manj napak
Obiskali smo jih ravno v času, ko so že izdelali velike količine sveč za eno od trgovskih verig in so se pripravljali na izdelavo sveč z novim vonjem sivke in vanilje. "Enostavno je narediti 600 sveč, približno tri ure potrebujemo , da jih naredimo. Težje jih je prodati," pove Bogdan.
V njihovi ponudbi so trenutno različne rastlinske dišeče sveče, kompleti, s katerimi si svečke lahko vsak naredi doma sam, ter barvila in vonjave, ki se lahko dodajajo osnovnemu vosku.
Edina bi združevala steklo iz steklarne Hrastnik in vosek iz recikliranega olja
Da bi torej rešili več težav, s katerimi se kot družba spopadamo, so se odločili, da bodo začeli izdelovati tudi ekološke nagrobne sveče. Te bi bile iz stekla steklarne Hrastnik, z voskom iz njihovega rastlinskega olja, to pa bi pomenilo, da bi bilo vse dele sveč mogoče reciklirati.
"Takšne sveče, kot jih imamo trenutno v ponudbi, imamo le mi in kolegi iz Portugalske, ki so to patentirali, mi smo pa zdaj tako ali tako odkrili svoj način. Sveča Edina je povsem naša pogruntavščina, saj smo morali iti s ceno veliko nižje, ker je to kar drago. Znižali smo jo, kolikor se je dalo," razloži Bogdan. Stekleno svečo bodo lahko uporabniki tudi sami znova napolnili z voskom.
Pokaže nam svečo, ki je dogorela, v njej je na stenah le sled voska. "Potrebujemo še konvekcijsko peč. Ko stekleno svečo obrneš na glavo v peči, vsi ostanki stečejo ven. Nato jih lahko preprosto opereš, tudi v pomivalnem stroju. Tudi mi imamo manjši gostinski pralni stroj, na začetku smo ga testirali in želeli kozarce prati na ta način," pojasni Bogdan.
Sodelovati želijo s komunalnimi podjetji in zaposlovati težje zaposljive osebe
Kot pove Bogdan, se jim trenutno v podjetju zares veliko dogaja. Ravno izdelujejo in pakirajo sveče za kupce iz Malezije, dogovarjajo se z Romuni. "Pa to je res le postranski posel, ki ga počnemo. Ključni posel je odvoz pomij in odpadnega olja, jaz pa delam za Ozaro, za humanitarno organizacijo, ki je v ozadju vsega tega. Ideja je bila, da bi, če bi nam s svečami uspelo, zaposlovali težje zaposljive osebe, torej uporabnike programov. Je pa res, da morajo biti ljudje pri pakiranju in lepljenju nalepk zelo natančni, pri izdelovanju sveč bi šlo lažje.
Video: Vloženega časa ni mogoče izmeriti
Njihova ideja je, da bi vso zgodbo z vračanjem embalaže poskusno začeli s Komunalnim podjetjem Maribor in Žalami. Z obema podjetjema so že dogovorjeni, izdelek morajo le še dokončati.
"Tudi sicer je naša ideja, da bi pri tem sodelovali s komunalnimi podjetji. V Sloveniji jih imamo 50, od tega jih je 45 takih, ki skrbijo tako za pokopališča kot za odvoz odpadkov, olj pa se sistematično niti ne zbira," je Bogdan opisal, kje vidi priložnost.
Danes na Kongresnem trgu v Ljubljani ob dnevu solidarnosti prižigajo 353 sveč
Serijo 353 sveč bodo na Kongresnem trgu prižgali prav danes v okviru mednarodnega dneva solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora. V zameno za prižgano svečo bo vsak udeleženec prejel knjižico z naslovom Zakaj tako boli?, ki je spisana na temo pomoči po samomoru bližnjega.
Skupaj s partnerji s tovrstnimi aktivnostmi namreč izražajo solidarnost in opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci po smrti bližnjega družinskega člana zaradi samomora. Slovenija namreč še vedno spada med države z visoko stopnjo umrljivosti zaradi samomora, saj se ta zgodi skoraj vsak dan. V letu 2018 je samomor prizadel 353 družin, leto prej kar 411, to pa pomeni tudi številne žalujoče družinske člane, ki občutijo hude posledice, med njimi tudi najmlajši, otroci in najstniki.
"Zgodbe se prepletajo. Ker poznam področje žalovanja, bi, če bi iz te sveče kaj nastalo, zelo radi okrepili tudi ta segment na področju žalovanja. V Sloveniji ni niti ene skupine za pomoč žalujočim po samomoru, pa čeprav vsak dan en Slovenec stori samomor – verjetno ga je danes, včeraj," pove Bogdan.
Oglejte si vse utrinke iz delavnice podjetja Bolje
4