Psiholog Matic Munc: Kultura nasilja je razraščena kot parazitska rastlina

Tako kot je neposreden v svojih opažanjih glede dela nekaterih svojih nekdanjih kolegov, v svoji knjigi Nemoč nasilja, moč nenasilja ugotavlja, da je nasilje orodje šibkih, nenasilje pa odločna pot do ozaveščenih ljudi. Naslov knjige je precej zgovoren. Od kod ideja oziroma ali lahko že s samim naslovom pridemo do bistva, da je torej nenasilje močnejše sredstvo za dosego kakšnega cilja kot nasilje? Res je, naslov je namerno pomenljiv in pomeni tudi rdečo nit knjige – nasilje je orodje šibkih, odločno nenasilje pa pot ozaveščenih ljudi. Ponavljam odločnost kot bistveno komponento upora proti kulturi nasilja, ki je v naši družbi razraščena kot parazitska rastlina.

Zakaj knjiga in komu je namenjena? Knjiga je napisana za vsakogar, resnično. Ni tako strokovno zapletena, da bi odbijala laičnega bralca, saj se že začne z najpreprostejšimi nasveti za pomoč in samopomoč oškodovancem nasilja. Sklop psiholoških tem je napisan razumljivo, sledijo izvlečki pomembnih zakonov v RS in na koncu razlaga oblik nasilja. Knjiga je obsežna, ker je takšna tematika. Moja želja je, da se knjigo bere, da kroži, da se uporablja. Knjiga je bila logična odločitev, ker lahko na enem mestu zberem vsa sporočila, ki jih želim prenesti med ljudi, ki delajo z oškodovanci nasilja tako ali drugače. Seveda pa je tudi kot dejavnik poguma za same oškodovance, da končno prekinejo začarani krog svoje stiske. Kakšno je sporočilo knjige? Moje osnovno sporočilo je, da lahko pogumen, informiran in odločen človek skozi svoje dejansko delovanje spremeni konkretno situacijo. Nemoč nasilja ni teoretična knjiga za na polico, je uporaben priročnik, ki vključuje razlago pojavov nasilja, ker brez informacij dejansko nihče ne more pomagati. Dovolj imam brezplodnega čvekanja, kaj vse je treba in kaj bi bilo dobro, dovolj imam salonskih borcev proti nasilju, ki zmrznejo ob prvi konkretni oviri in si nočejo mazati rok. Ljudem želim povedati: Delujte!

Izbrani ste bili za izjemno osebnost leta 2010. Kaj vam pomeni ta nagrada? Naslov je zame velika nagrada. Presenečen sem bil in sem še danes, da je komisija Naše žene v mojih kritikah in delovanju prepoznala zrno pozitivizma in ne kritizerstva. V naši lepi deželi je glasno javno delovanje posameznika pogosto označeno kot samopromocija in blefiranje. Takšne očitke neprestano poslušam že zadnja štiri leta, nekateri gredo tudi krepko pod pas in širijo celo takšne govorice, da imam spolne odnose s svojimi strankami. Raje to povem javno, da ne bi bili presenečeni, če pride takšna zgodba na dan. Zato je nagrada znak, da delam pravilno, da sem na pravi poti, in upam, da bo spodbuda tudi drugim, da jasna in iskrena beseda najde pravo mesto. Komisiji z vso skromnostjo izrekam zahvalo za imenovanje, naslov bom upravičil. Čestital vam je tudi minister za delo Ivan Svetlik, ki ga v kolumnah velikokrat kritizirate oziroma je ves čas pod vašim budnim očesom. Minister Svetlik je prijazen mož in nedvomno ima dobre namene. Sam ni toliko kriv za trenutno bedno stanje slovenske sociale, saj je s svojo majhno ekipo prišel v utečen sistem, ki zgodbe prikriva, ki deluje nestrokovno in pristransko. Moj očitek njemu je edino to, da ne pokaže dovolj odločnosti in ne ustavi poti v prepad. Zato je po moji oceni dober človek na napačnem delovnem mestu. Če v dveh preostalih letih ne bo začel udarjati po mizi in voditi sprememb na področju sociale, se bo v zgodovino zapisal kot mlačen minister, ki je vodil zgolj pokojninsko reformo. Drugače sem bil vesel njegove prisotnosti in iskrenih čestitk, saj mislim, da sva oba dovolj zrela, da kritike ne jemljeva kot osebne zamere. Nikoli nisem bil žaljiv do njega in se tudi zavedam njegovih omejitev. Želim ga le zbuditi.