Četrtek, 22. 8. 2024, 17.42
4 ure, 21 minut
Prvič po počitnicah se je sešla vlada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Danes se je prvič po počitnicah na redni seji sešla vlada. Govorili so o popoplavni obnovi po lanski ujmi, povračilih škode, fitofarmacevtskih sredstvih, kriptovalutah, na mizi pa so imeli tudi nekaj kadrovskih zadev.
Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o obnovi, ki vključuje prilagoditve poroštvene sheme za prebivalstvo in spremembe postopkov glede prostorskega načrtovanja za hitrejšo sanacijo po lanski ujmi. Med drugim pa bo tudi prepovedana ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti.
Kot so zapisali na ministrstvu za finance, ki je bdelo nad pripravo predloga, predlagana novela podaljšuje veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in nadomestitev doma, do vključno 31. decembra 2026. Obenem podaljšuje ročnost kreditov (do 25 let), zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200 tisoč evrov, kar da odgovarja na dejanske potrebe potencialnih koristnikov sheme.
S predlaganimi zakonskimi spremembami se spreminja tudi določba glede fiksne obrestne mere. Ta mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere euribor na dan vloge za kredit in vsaj deset odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti.
Predlog novele prav tako širi nabor možnih kreditojemalcev tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma lahko dokažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.
Vlada s predlagano novelo zakona obenem uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o tem objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih.
Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Ta se nanaša na čas gnezdenja ptic.
Predlagana novela drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki bodo spremenjena v stavbna.
Na področju komunalnega opremljanja predlagana novela natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.
Predlagana novela prav tako jasneje določa možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis, so še zapisali na vladi.
Sprejet je bil tudi sklep o določitvi sedmih objektov za odstranitev na območju občin Braslovče, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Rečica ob Savinji. Odstranitev teh objektov, ki so bili poškodovani v lanskih avgustovskih ujmah, je nujno potrebna in v javno korist, so zapisali na vladi. Sklep tudi predvideva nadomestitev z eno od zakonskih možnosti.
Za odpravo škode po lanskih majskih neurjih 25,5 milijona evrov
Vlada je med drugim sprejela program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi obilnega deževja s poplavami in plazovi od 14. do 23. maja lani. Skupna predvidena sredstva za izvedbo programa znašajo 25,5 milijona evrov, od tega skoraj 17 milijonov letos, šest milijonov v prihodnjem letu, 2,5 milijona pa v letu 2026.
Sredstva za izvedbo programa so predvidena iz integralnega proračuna v okviru finančnega načrta ministrstva za naravne vire in prostor, nanašajo pa se na širše območje Maribora, Podravje in Pomurje, kjer so neurja z vetrom in točo maja lani povzročila največ težav.
Potrdili predlog zakona, ki ureja trg kriptosredstev
Vlada je določila besedilo predloga zakona o izvajanju uredbe EU o trgih kriptosredstev. Kot so pojasnili, gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in imata za cilj varnejše ter preglednejše digitalne finančne sisteme.
Cilj evropske uredbe je predvsem zaščititi vlagatelje, in sicer s povečanjem preglednosti in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev, vključno s skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja.
Uredba zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih EU o finančnih storitvah. Uporablja se za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s temi sredstvi v EU.
Vlada je določila tudi pristojna organa za izdajanje in odvzem dovoljenj ter nadzor ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi. To bosta Agencija za trg vrednostnih papirjev in Banka Slovenije.
Odprava neustavnosti pri fitofarmacevtskih sredstvih
Predlog novele zakona o fitofarmacevtskih sredstvih med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti, povezane z opredelitvijo varovalnih pasov za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s tovrstnimi sredstvi. S predlogom se ureja tudi elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi.
Kot so v sporočilu po seji vlade spomnili na kmetijskem ministrstvu, je ustavno sodišče marca lani zahtevalo, da se v zakonu opredeli varovalne pasove za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi. V predlogu zakona se varovalni pas določa na širini pet metrov od zagrajenega območja vodnega črpališča.
Drugi razlog za spremembo zakona je izvedbena uredba Evropske komisije, ki od poklicnih uporabnikov (te na novo opredeljuje novela) zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od 1. januarja 2026 dalje. S predlogom zakona se ureja področje tako, da se bo uredba komisije lahko izvajala, so zapisali na vladi.
Predlog zakona predvideva tudi opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike.
Izvedli so nekaj novih imenovanj
Na današnji seji je vlada imenovala novi vodstvi krajinskih parkov Goričko in Kolpa. Zadnjega bo prihodnja štiri leta vodila Vesna Fabjan, Krajinski park Goričko pa bo do imenovanja direktorja, vendar najdlje do 31. avgusta 2025, kot vršilec dolžnosti vodil Andrej Smodič.
Za novo državno sekretarko na zunanjem ministrstvu so imenovali karierno diplomatko Melito Gabrič, v. d. generalne sekretarke ministrstva pa bo postala veleposlanica Barbara Žvokelj, so po seji vlade sporočili z urada za komuniciranje.
Dosedanja državna sekretarka Sanja Štiglic odhaja na položaj veleposlanice v London, generalna sekretarka ministrstva Renata Cvelbar Bek pa bo postala veleposlanica v Franciji.
V tujino odhaja tudi dosedanji vodja odnosov z javnostmi na MZEZ Dragan Barbutovski, kot začasni odpravnik poslov v Manili, kjer je Slovenija na novo odprla veleposlaništvo. Dosedanji vodja ministričinega kabineta Aleš Balut pa je postal veleposlanik v Pragi. Vodenje službe za strateško komuniciranje na ministrstvu je prevzela Milica Kotur, vodja kabineta pa je Andrej Medica.
Vlada je Patricijo Furlan Fon, ki je na položaju od decembra 2019, znova imenovala za glavno inšpektorico inšpektorata za infrastrukturo. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je vladi predlagala, da se Furlan Fonovo na položaj imenuje vnovič, čemur je ministrski zbor danes tudi prikimal.
Imenovali so tudi pogajalsko skupino za pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje. Vodil jo bo generalni sekretar na ministrstvu za obrambo Marko Lovše. Vlada je omenjeno pogajalsko skupino imenovala na predlog ministrstva za obrambo, in sicer na podlagi sprejetih izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati za sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za obrambo, zaščito in reševanje.
Omenjena izhodišča je vlada sprejela 24. julija. Predsednik sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah pa je to takrat ocenil kot korak naproti stavkajočim operaterjem številke za klic v sili 112.
Subvencioniranje priprave učbenikov 2024–2027 v razvojne programe
Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se v načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027 uvrsti projekt Subvencioniranje priprave učbenikov 2024–2027, so po današnji seji vlade sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Osnovni namen projekta je priprava in izdaja učbenikov ter učne tehnologije za šolstvo narodnostnih skupnosti, učence in dijake s posebnimi potrebami, Rome in druga nizkonakladna učna gradiva, ki so nujno potrebna za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa.
Poleg tega se zagotavljajo sredstva tudi za digitalne vire, e-knjige, ki omogočajo in podpirajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, ter za platforme e-knjige v šolskih knjižnicah in pomembne licence.
Cilj projekta je, da država prispeva k uresničevanju koncepta enake dostopnosti učbenikov in učnih gradiv učencem pod enakimi pogoji in k razvoju človeških virov kot enemu ključnih dejavnikov razvoja družbe, so še dodali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
