Nedelja, 7. 4. 2019, 14.16
5 let, 7 mesecev
Prva slovenska maša ukrajinskih pravoslavcev, ki z odcepitvijo jezijo Putina #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,91
13
Ukrajina je decembra za poglavarja svoje, po novem samostojne cerkve izbrala 39-letnega Epifanija (v ozadju levo predsednik države Peter Porošenko).
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mikola Kiričenko je na družbenem omrežju Twitter objavil fotografije s prve maše ukrajinske pravoslavne cerkve v Sloveniji, ki se je pred meseci odcepila od ruske in pri nas (še) ni vpisana v register verskih skupnosti. Obred so z dovoljenjem ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta opravili v cerkvi v ljubljanskih Dobrunjah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je ukrajinski pravoslavni cerkvi odstopil prostore v cerkvi sv. Urha v Dobrunjah.
Potem ko je v začetku leta duhovni vodja pravoslavnih kristjanov, ekumenski patriarh Bartolomej I., tudi formalno razglasil samostojnost Ukrajinske pravoslavne cerkve (več o tem v nadaljevanju), je ta nedavno prvi obred imela tudi pri nas.
"31. marca smo imeli prvo mašo, ki jo je vodil duhovnik ukrajinske pravoslavne cerkve," so nam povedali na ukrajinskem veleposlaništvu.
Slovenski nadškof Stanislav Zore jim je dal dovoljenje, da obred opravijo v cerkvi svetega Urha v ljubljanskih Dobrunjah. Nadaljnje obrede bodo izvajali ob posebnih priložnostih, pravijo, njihovo število pa bo odvisno od zanimanja oziroma potreb ukrajinske skupnosti, ki v Sloveniji šteje dva tisoč ljudi.
Посол @MBrodovych з дружиною, співробітники Посольства та представники української громади в Словенії відвідали першу Святу літургію св. Василя Великого, яка відслужилася в храмі св. Урха. pic.twitter.com/nlmevbqSTc
— UkraineInSlovenia (@UKRinSLO) March 31, 2019
Kako so se Ukrajinci odcepili
Ruska nasilna priključitev polotoka Krim v letu 2014 je okrepila težnje za odcepitev ukrajinske pravoslavne cerkve (na fotografiji levo ruski predsednik Vladimir Putin, desno ukrajinski predsednik Peter Porošenko).
Ukrajinsko pravoslavno cerkev je zadnjih 332 let nadzorovala Ruska pravoslavna cerkev: imenovala je vodilne kadre in veljala za mati ukrajinske enote. Po nasilni priključitvi polotoka Krim v letu 2014, ko so se odnosi med državama zaostrili, pa so se okrepile tudi ukrajinske težnje po osamosvojitvi njihove cerkve. Veliko Ukrajincev namreč rusko pravoslavno cerkev dojema kot podaljšek Kremlja, odcepitev pa naj bi med drugim izboljšala državno varnost.
Kot navajajo tuji mediji, sta sicer v Ukrajini že pred odcepitvijo obstajali dve manjši veji pravoslavne vere, ki nista bili podvrženi ruskemu patriarhatu. Samostojni enoti sta imeli šest tisoč župnij, ruska pa 12 tisoč.
Lani so nato ti dve enoti združili in z zeleno lučjo krovnega sedeža pravoslavne vere potrdili njun status samostojne cerkve, kar je potekalo takole:
- Globalni duhovni vodja pravoslavnih kristjanov, ekumenski patriarh Bartolomej I. s sedežem v Carigradu, je oktobra lani v zgodovinski odločitvi ugodil ukrajinski prošnji za odcepitev.
- Dva meseca za tem je Ukrajina za poglavarja svoje samostojne cerkve izbrala 39-letnega Epifanija.
- Januarja letos je nato Bartolomej I. podpisal odlok, ki ukrajinski cerkvi uradno podeljuje samoupravo. To se je zgodilo pri maši v Carigradu, kateri sta prisostvovala tudi Epifanij in ukrajinski predsednik Peter Porošenko.
Nekaj fotografij z dogodka ob ustoličenju Epifanija:
Rusi prekinili stike
Odcepitev je razburila tudi uradno Moskvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je zaradi nje na svoji letni tiskovni konferenci posvaril pred prelivanjem krvi.
Odločitev je razjezila Rusko pravoslavno cerkev. Ruska veja, ki združuje 150 milijonov vernikov, kar polovico vseh pravoslavcev, je zato prekinila vse stike z ekumenskim patriarhatom v Carigradu.
Moskovska duhovščina je namreč protestirala, da carigrajski patriarh ni vodja (kot je v rimskokatoliški cerkvi papež), temveč le "prvi med enakimi" in da zato nima pristojnosti za odločanje o odcepitvi.
Posledično obe telesi Ukrajino dojemata kot enega svojih kanoničnih teritorijev. Vse od začetka leta se ukrajinske župnije odločajo, ali bodo ostale del ruskega patriarhata ali se bodo priključile novoustanovljeni cerkvi.
Registracija ni pogoj
Ukrajinske pravoslavne cerkve pri nas še niso registrirali kot uradno versko skupnost, so nam povedali na veleposlaništvu, na vprašanje, ali bodo to storili, pa niso odgovorili.
Na uradu za verske skupnosti so nam dejali, da z ustanovitvijo oziroma delovanjem Ukrajinske pravoslavne cerkve v Sloveniji niso seznanjeni. Kot so nam pojasnili, pa registracija ni pogoj, da lahko delujejo pri nas. Verska svoboda je namreč zagotovljena z ustavo.
"Delovanje verskih skupnosti v Republiki Sloveniji je svobodno. To med drugim pomeni, da lahko v skladu z določili Zakona o verski svobodi ustanovijo pravno osebo zasebnega prava (cerkev ali drugo versko skupnost), ki je posebej prilagojena uresničevanju verske svobode, če tako želijo (in izpolnjujejo predpisane pogoje), sicer jim tega ni treba. Ustanovitev verske skupnosti ni potrebna za zaščito verske svobode. Le-ta je vsem, torej formalnim in neformalnim skupinam in posameznikom, zagotovoljena že z Ustavo Republike Slovenije."
13