Jure Stojan

Torek,
12. 7. 2016,
10.56

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,45

2

Natisni članek

Natisni članek

Oštevilčeno električna vozila električni avtomobili noad

Torek, 12. 7. 2016, 10.56

7 let, 2 meseca

Projekt Oštevilčeno

Projekt Oštevilčeno: Električna vožnja v prihodnosti

Jure Stojan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,45

2

Kaj nam register avtomobilov pove o Slovenkah in Slovencih? In kaj lahko na podlagi tega sklepamo o njihovem voznem parku leta 2031?

električni avto | Foto: Reuters Foto: Reuters

Število "običajnih" osebnih avtomobilov pri nas je povezano z demografskimi dejavniki, predvsem s številom prebivalcev. V slovenskih občinah, kjer živi največ ljudi, je registriranih tudi največ osebnih vozil. Oba deleža se tudi zelo usklajeno gibata (v žargonu statistikov je korelacija med njima skoraj popolna, 0,999). Največ avtomobilov je registriranih v Ljubljani (pri 13,9-odstotnem deležu prebivalcev v državi ima Ljubljana 13,5-odstoten delež osebnih vozil). Na drugem mestu je Maribor (5,4 odstotka prebivalstva in 4,8 odstotka avtomobilov), na tretjem mestu mu sledi Kranj (2,7 odstotka prebivalstva in 2,7 odstotka avtomobilov).

Konec leta 2015 je imela tako Slovenija 2,06 milijona prebivalcev, ki so se naokoli prevažali v 1,08 milijona osebnih avtomobilov – oziroma 0,52 vozila na prebivalca. Te številke so v zadnjih nekaj letih postale precej stabilne.

 | Foto:

Je SPlovenija dosegla "peak car"?

Nismo več v devetdesetih, ko je število osebnih avtomobilov rastlo po povprečni letni stopnji 4,9 odstotka, niti ne v prejšnjem desetletju, ko je povprečna letna rast znašala 2,3 odstotka. Leta 2013 je število vseh v Sloveniji registriranih osebnih vozil (torej starih in novih) celo padlo, za 0,2 odstotka. Tako je od 2010 naprej povprečna stopnja rasti znašala le še 0,3 odstotka na leto.

Kaj pomenijo te številke? Dajejo podporo domnevi, da smo v Sloveniji blizu najvišjega mogočega voznega parka, kot ga dopuščata naša demografija in ekonomija ("peak car"). Kdor potrebuje lastni avto in ga lahko ima, ga najbrž ima. In to v takšnem številu, kot si ga želi oziroma lahko privošči. Ko Slovenci ocenijo, da njihov avtomobil ni več dovolj dober/lep/prestižen/zmogljiv/varčen/varen/do okolja prijazen (motivov je veliko), ga nadomestijo z novim. Starega torej prodajo/zavržejo, le izjemoma obdržijo kot zbirateljski predmet.

Več "car sharinga", manj avtomobilov

Če se bodo ti trendi v prihodnjih petnajstih letih nadaljevali, bo osebnih avtomobilov (starih in novih skupaj) nekje okoli 1,07 milijona, le kanček manj kot lani. Povsem predstavljivo je, da bo to število mnogo manjše. Recimo, če se bo v Sloveniji oprijel poslovni model "car sharing", se pravi model souporabe avtomobilov. Potem bi se nekateri potrošniki v celoti odpovedali lastnemu avtomobilu in si ga izposojali zgolj po potrebi. V tem primeru je pričakovati, da bo skupno število avtomobilov padlo, zmanjšala pa se bo tudi njihova povprečna starost, saj jih v "car sharingu" zaradi večje uporabe in izrabe hitreje menjavajo.

Trije scenariji za prihodnost

In koliko teh avtomobilov bo vozilo na elektriko? ISR je pripravil napovedi za tri scenarije razvoja tržnega deleža električnih vozil.

 | Foto:

Vsak deseti avtomobil bo električen

Leta 2013 bo po osnovnem scenariju 10,7 odstotka vseh osebnih avtomobilov na električni pogon. Ta scenarij predvideva, da se bo nadaljeval tehnološki razvoj, v Sloveniji pa bo še naprej rastlo število polnilnih mest. Prav tako predvideva, da bo država ohranila program nepovratne denarne pomoči pri nakupu električnih vozil, ki jih deli prek Eko sklada (pri osebnih vozilih – kategoriji M1 – trenutno znaša 7.500 evrov, pri hibridih pa je nižja).

Optimizem zahteva visoke investicije

Po optimističnem scenariju bo delež električnih avtomobilov leta 2031 kar 14,5 odstotka. Ampak zato, da bi se uresničil, bi že letos in prihodnje leto morali v subvencije in polnilno infrastrukturo vložiti veliko sredstev. Predpostavlja namreč, da bo delež električnih avtomobilov z 0,03 odstotka (ob koncu leta 2015) že do silvestrovega 2017 narastel na 2 odstotka.

Zakaj je to optimistično? Ker bi se morala mesečna prodaja električnih avtomobilov v prihodnjem letu in pol povečati na 1.200. Mesečno povprečje od januarja do maja letos je bilo devet prodanih vozil. Stotriintridesetkratno povečanje ni nemogoče – samo maja so v Sloveniji prodali 3.332 bencinskih in 5.177 dizelskih vozil. Bi pa zahtevalo velike investicije ob sodelovanju več strani, od avtomobilskih trgovcev do ministrstva za infrastrukturo.

In če bo razvoj zastal?

Po pesimističnem scenariju pa bo tržni električnih vozil čez petnajst let znašal samo 3,3 odstotka. Ta scenarij predpostavlja, da novih investicij v infrastrukturo ne bo, zmanjšala pa se bo tudi hitrost, s katero na trg prihajajo izboljšave električnih vozil. Razlog, da bi bil delež električnih vozil pod temi okoliščinami tako manjši, znova leži v vedenju potrošnikov. Če po osnovnem in optimističnem scenariju potrošniki po tem, ko presedlajo na električni pogon, tej tehnologiji ostanejo zvesti, se v pesimističnem scenariju mnogi odločijo, da se ob menjavi avtomobila znova vrnejo k drugim vrstam pogona. To pa lahko pričakujemo, če se infrastruktura in tehnologija za električna vozila ne bosta izboljšali. Ali pa bosta celo nazadovali – kar se je električnim vozilom že enkrat zgodilo, in sicer po prvi svetovni vojni.

Kar hitro bo postalo jasno, ali se je uresničil optimistični scenarij. Da bi vedeli, ali pred našimi očmi poteka osnovni ali pesimistični scenarij, pa bo treba počakati do leta 2023.

Do napovedi s simulacijami slovenskih potrošnikov

Napoved ISR ne temelji na statističnem modelu, kjer bi najprej poiskali vzorce v podatkih in se nato pretvarjali, da se bodo nespremenjeni nadaljevali še dolgo v prihodnost. Če zgodovina uči karkoli, je to, da je pri električnih avtomobilih bolj slaba učiteljica. Pogonska tehnologija sicer izvira iz 30. let 19. stoletja, prvi vrhunec pa so električni avtomobili dosegli v prvem desetletju 20. stoletja, ko so v ZDA uživali celo 28-odstotni tržni delež. Leta 1912 bi si ameriški ekonomisti le težko predstavljali, da bo ta številka leta 2012 znašala samo še 0,4 odstotka.

Napoved, kako bo rastel tržni delež električnih vozil v Sloveniji, temelji na računalniških simulacijah vedenja slovenskih avtomobilskih potrošnikov (v ozadju je model, ki temelji na agentih – "agent-based model"). Predpostavlja, da so za navade Slovenk in Slovencev na kratek in srednji rok bistveno pomembnejši dejavniki za napovedovanje trga kot lastnosti tehnologije. Preprost primer: če si pravkar kupil bencinski avtomobil, si čez nekaj mesecev ne boš kupil novega, električnega, samo zato ker je na trg prišla bolj zmogljiva baterija ali ker so v državi odprli nova polnilna mesta. Boš pa seveda oba dejavnika upošteval, ko boš čez nekaj let kupoval naslednji avto.

Napoved ISR izhaja iz modela, ki so ga razvili na poslovni šoli v Delftu na Nizozemskem – in ga prilagodili slovenskim razmeram. Potrošniki se odločajo med tremi tehnologijami pogona: bencinsko (in na njej temelječimi hibridi), dizelsko (s hibridi) in električno. Pri tem je ključni podatek, koliko znaša povprečna starost avtomobila (in kako blizu ali daleč so posamezni avtomobili od tega povprečja – v statističnem žargonu, kakšen je "standardni odklon"). Konec leta 2015 je bila povprečna starost pri bencinskem avtomobilu 10,9 leta (standardni odklon 6,6), pri dizelskem pa 8,3 leta (5,2).
Zakaj je to pomembno? Ljudje običajno ne kupijo avtomobila, takoj ko se na trgu pojavi nov model. Avtomobil menjajo na več let, pa še to po skrbnem premisleku in z bolj ali manj trhlim financiranjem, ko staro vozilo ni več ustrezno.

In ko se odločajo za nakup avtomobila, pri tem ponavadi upoštevajo izkušnje svojega kroga znancev in prijateljev. Če poznamo voznike električnih avtomobilov, se bomo tudi sami lažje odločili za novo tehnologijo. Model upošteva tudi Rogersovo slovito tipologijo, ki potrošnike deli glede na to, kako pripravljeni so poskusiti nekaj novega. Inovatorjev, ki inovacijo vzljubijo prvi, naj bi bilo samo 2,5 odstotka prebivalcev, zgodnjih posvojiteljev 13,5 odstotka, zgodnje večine in pozne večine vsake 34 odstotkov, zamudnikov – tistih, ki se najdlje upirajo novostim – pa naj bi bilo 13  odstotkov.
 

PROJEKT OŠTEVILČENO

Prihodnosti ne moremo napovedati, lahko pa na podlagi preteklih in aktualnih dogodkov razberemo njene grobe obrise, smernice, težnje. Prihodnost lahko napravimo bolj oprijemljivo. Lahko razmislimo, katere spremembe so najbolj verjetne in kako velike bodo. Skratka, prihodnost lahko ocenimo. Ko ugibamo o prihodnosti, so prav številke tiste, ki so lahko najbolj zanimive in vzpostavijo povezavo s sedanjostjo.

To je projekt Oštevilčeno. V ozadju vsakega članka je ekonomska študija, narejena po vzoru najboljših ameriških in evropskih "think-tankov". Oštevilčeno je skupen projekt Inštituta za strateške rešitve in portala Siol.net. Namen je, da v bralcem razumljivem jeziku razložimo aktualno gospodarsko-politično-družbeno tematiko ter da v javno razpravo prinesemo nova spoznanja, dejstva, številke. Mesečni prispevki bodo temeljili na ekonomski študiji, ki jo bo pripravil dr. Jure Stojan iz ISR.

 

Dr. Jure Stojan. Dr. Jure Stojan. O AVTORJU

Dr. Jure Stojan je partner in direktor razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve (ISR). Pred prihodom na ISR je bil zaposlen kot raziskovalec na Banki Slovenije, več let je delal kot poslovni analitik na časniku Večer, izkušnje pa je kot analitik nabiral tudi v londonskem Exclusive Analysis. Dr. Stojan deluje tudi kot gostujoči predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Na Univerzi v Oxfordu je doktoriral iz ekonomske zgodovine.

 

O ISR

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je svetovalni think-tank s sedežem v Ljubljani. Od leta 2011 s svojim delom in neodvisnimi raziskavami tujim ter domačim podjetjem pomaga premagovati poslovne ovire in graditi mostove med zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo. Svet se spreminja in strateško povezovanje, ki bo omogočilo trajnostni napredek in razvoj prek sodelovanja na mikro ravneh, je ključno za prihodnost vseh nas. Vodilo delovanja in raziskovanja ISR temelji na podpori in spodbujanju mednarodnega povezovanja v podporo trajnostnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.

Več na: www.isr.si