Dan solidarnosti. Na terenu je bilo okoli 12 tisoč ljudi

Fotogalerija

1

 / 12

18.35 Skupna delovna skupina Ljubljane in Bruslja začela delo

Delovati je začela skupna delovna skupina visokih predstavnikov slovenske vlade in Evropske komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da Sloveniji omogoči hitro izvedbo postopkov za čimprejšnjo pridobitev sredstev EU za sanacijo in obnovo po katastrofalni vodni ujmi. Prvi sestanek je bil minuli petek, drugi bo v petek ta teden.

Skupina, ki jo na slovenski strani vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, je na prvem sestanku obravnavala različne možnosti za pospešeno izvedbo administrativnih postopkov za pridobitev celovitega paketa finančne pomoči iz evropskih mehanizmov, ki so na voljo, je pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije.

Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada EU, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto. V okviru sklada za okrevanje EU po koronski krizi je Sloveniji na voljo še okoli 2,7 milijarde evrov povratnih sredstev, torej posojil, za katera do zdaj še ni zaprosila. Ta denar bo treba vrniti Evropski komisiji, a gre za posojilo z razmeroma ugodno obrestno mero.

Tretji del paketa pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko EU po reprogramiranju programa kohezijske politike 2021−2027 namenila del od skupne vsote 3,3 milijarde evrov, ki so Sloveniji v tekočem večletnem obdobju na voljo v okviru kohezijske politike.

18.17 Moščan Uroš: Ko sem že malo izgubljal upanje v ljudi, se je to zdaj povrnilo

V Mostah pri Komendi, in sicer v naselju Zeleni gozdiček, je sicer popolnoma uničenih več atrijskih stanovanj, iz mnogih so že odstranili estrihe in omete, poškodovane so vodovodne cevi in električna napeljava. Iz garažne hiše so v nedeljo odstranili še zadnjih 15 avtomobilov, ki so bili popolnoma pod vodo, pri črpanju vode iz spodnjih etaž garaže pa težave povzroča veliko blata in gradbenega materiala.

Prebivalci, ki se večinoma ne želijo izpostavljati v medijih, pozivajo državo, da jim pride naproti z odpisom dajatev za elektriko in vodo. Hvaležni pa so lokalnim obrtnikom, ki so se odpovedali svojim poslom in brezplačno pomagajo pri sanaciji.

Stanovalec Uroš je v izjavi za STA spomnil na šok, ki ga je doživel, ko je videl, da je spodnje nadstropje stanovanja zalito z vodo. "Vse, kar smo v 22 letih ustvarili, je šlo," je dejal. Ob tem pa je izpostavil odziv dobrih ljudi, prijateljev in sosedov. "Ko sem že malo izgubljal upanje v ljudi, se je to zdaj povrnilo. Ljudje so neverjetni," je dodal. A v prihodnje, kot pravi, še ne ve, kako bo s sanacijo, najverjetneje bo potreben dolgoročni kredit.

Sosedom v naselju že vseh deset dni pomaga tudi Saša. "Marsikdo že ne čuti rok in nog," je dejala in izrazila veselje, da so jim prišli pomagat tudi gasilci in drugi prostovoljci, ki so priskočili na pomoč tudi s hrano, pijačo in donacijami. Sama sosedom pomaga čistiti stanovanja in odstranjevati tla in stenske omete. Orodja, kot so metle, lopate in škornji, v lokalnih trgovinah ni več moč dobiti, saj so, kot je dejala, vse pobrali.

18.08 Delovne akcije tudi na ljubljanskem Sneberskem nabrežju 

Delovne in s prostovoljci podprte akcije so bile na dan solidarnosti tudi na poplavljenih delih Ljubljane. Na Sneberskem nabrežju so potrebovali zlasti ljudi z večjim orodjem, kot so žage, udarna kladiva in podobno. Prizadete dele je danes obiskal tudi župan Zoran Janković, ki napoveduje donacijsko akcijo v sodelovanju z ZPM Moste - Polje.                  

V poplavljenih spodnjih prostorih naselja zlasti montažnih hiš na Sneberskem nabrežju so danes razbijali tlake in stene, odstranjevali ploščice in premočeno izolacijo, pa tudi čistili in odvažali odpadke. Prebivalcem so na pomoč priskočili sorodniki, prijatelji in prostovoljci.

Teh se je nabralo precej, v delu dneva celo preveč, saj sprva ni bilo na voljo dovolj orodja za vse. Nekaj jim ga je priskrbela organizacija IPO, ki je organizirala tudi kosilo za prostovoljce in druge dobrine za prizadete prebivalce, kot so čistila, razkužila in podobno. Pomoč je ponudilo podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, pa tudi številni drugi obrtniki, podjetniki in posamezniki z gradbenim znanjem in lastnim orodjem.

Med obiskom je župan dejal, da z lokalno skupnostjo sodelujejo pri organizaciji brezplačnega odvoza vseh gradbenih odpadkov, dogovorili so se tudi, da pripravijo dokumentacijo za urejanje Save na tem in tacenskem območju. Dobili bodo tudi popust pri položnicah za vodo.

Skupaj z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste - Polje pa bodo organizirali zbiranje donacij za vse občane, prizadete v poplavah, k čemur župan poziva zlasti podjetja, ki delujejo v Ljubljani. Več informacij bodo predstavili na novinarski konferenci v sredo. "Za razdeljevanje sredstev bo poskrbela ZPM, občina pa bo pomagala zbrati sredstva," je ponazoril Janković.

Tudi zato si je danes ta območja ogledala predsednica društva Anita Ogulin, ki je za STA dejala, da razume stisko ljudi in da na vseh območjih vidi tako žalost, obup, kot včasih tudi jezo. Pohvalila je mestno oblast, ki da pomaga prizadetim v poplavah.

Občinske komisije bodo škodo sicer začele popisovati 21. avgusta.

17.51 Rdeči križ Slovenije prejel pet vozil za lažji dostop do prizadetih območij

Rdeči križ Slovenije (RKS) je od Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) v ponedeljek prejel pet vozil za lažji dostop njihovih ekip do območij, prizadetih v katastrofalnih poplavah. Vozila so v uporabo prejeli za pol leta, so sporočili z RKS.

V preteklih desetih dneh so slovenskemu Rdečemu križu na pomoč priskočila nacionalna društva Rdečega križa iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Poljske, pomoč pa so ponudila in še vedno ponujajo tudi druga nacionalna društva, so v sporočilu za javnost zapisali pri RKS.

V ponedeljek pa so se razveselili donacija IFRC, saj so jim iz Budimpešte v Velenje dostavili pet vozil Dacia Duster na štirikolesni pogon, s katerimi bodo v obdobju intervencije in pozneje sanacije po povodnji olajšali delo štirih območnih združenj − v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, v Mozirju in v Škofji Loki. Eno vozilo bo medtem za potrebe logistične podpore ostalo na sedežu zveze združenj v Ljubljani.

Vozila je RKS v uporabo prejel za obdobje šestih mesecev in na zvezi združenj Rdečega križa si želijo, da bo v tem obdobju zaključena vsaj osnovna faza sanacije posledic vodne ujme.

Na RKS so v zadnjih dneh prejeli številne donacije in druge oblike pomoči. 

V soboto so sicer v Laško in Mozirje odpeljali kamion razvlažilnikov, ustekleničene vode, prehranskih paketov in konzervirane hrane ter drugih prehrambnih izdelkov, higienskih pripomočkov, čistil in pripomočkov za čiščenje, v Slovenj Gradec pa so poleg razvlažilnikov odpeljali še agregate.

V soboto popoldan so v Mežiško dolino poslali poln kamion prehranskih paketov, pralnega praška, razkužil, mleka, higienskih potrebščin, brezalkoholnih pijač in deset razvlažilnikov, ki so v teh dneh še posebej zaželeni.

Prostovoljske ekipe bolničarjev na prizadetih območjih nudijo tudi prvo pomoč in laično psihosocialno podporo, prostovoljci z različnih delov države pa pomagajo tudi pri odpravljanju posledic vodne ujme ali razdeljevanju pomoči.

17.10 Ob dnevu solidarnosti na terenu okoli 12 tisoč ljudi

Po podatkih poveljnika regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka je bilo danes na terenu med 11 tisoč in 12 tisoč ljudi, ki so se prijavili preko aplikacije Poplave 2023. Izdanih je bilo 90 delovnih nalogov za skupine, ki so štele od 30 do več kot 100 oseb, je na novinarski konferenci naštela direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman.

Poleg tega je danes pri čiščenju in sanacijah prizadetih območij sodelovalo še približno dva tisoč ljudi, ki imajo na teh območjih objekte, ali so njihovi sorodniki in prijatelji. Tudi te namreč prosijo, da se prijavijo v aplikacijo, da ne bi imeli težav na vstopnih točkah v prizadete regije, je pojasnila Bezjak Cirmanova.

"Zagotovo bo pomoč na teh območjih potrebna dlje časa, morda tudi leta, tako da si vsi želimo, da bomo pri zagotavljanju pomoči uspešni," je dodala.

16.20 Iz Poljske priletelo letalo s 33 paletami pomoči

Na Brniku je pristalo letalo poljske vojske s 33 paletami humanitarne pomoči v vrednosti 80 tisoč evrov, ki jo je poljska Karitas namenila prizadetim v nedavnih ujmah. Letalo je med drugim pripeljalo 25 razvlažilnikov. Na Poljskem bo v torek po cerkvah potekal dan solidarnosti s Slovenijo, zbirali bodo sredstva za prizadete v poplavah.

Poleg 25 sušilcev poplavljenih prostorov je poljska Karitas v Slovenijo poslala 16 palet higienskih potrebščin, sedem palet orodja, lopat, metel in drugih čistilnih sredstev, štiri palete trajno pakirane hrane ter šest palet novih oblačil, posteljnine in odej, je medijem ob pristanku poljskega letala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana povedala koordinatorica mednarodne pomoči po poplavah pri slovenski karitas Jana Lampe.

Fotogalerija

1

 / 27

"Njihova solidarnost pa seže še dlje. Na jutrišnji praznik veliki šmaren bodo po vseh poljskih cerkvah zbirali tudi finančna sredstva za pomoč Sloveniji. Poljakov je 40 milijonov, tako da upamo na veliko solidarnost. S pomočjo tega bomo potem pomagali slovenskim družinam pri obnovi poplavljenih domov," je poudarila.

Tudi namestnik direktorja Karitas Poljske Ireneusz Krause je izpostavil, da bodo v torek po vsej Poljski zbirali pomoč za Slovenijo. "Tukaj smo danes v imenu poljske Karitas in Poljakov, da pokažemo solidarnost s slovensko karitas in Slovenci," je dejal.

Poljska je bila ena prvih držav, ki se je na poplave v Sloveniji odzvala s humanitarno pomočjo. Prvi paket pomoči Rdečega križa Poljske je prispel 6. avgusta, je poudaril namestnik veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji Lukasz Paprotny.

V Slovenijo je nato po njegovih besedah prispela tudi poljska vojska, ki je pomagala pet dni. Skupaj s Slovensko vojsko, civilno zaščito in gasilci so preverjali lokacije za postavitev montažnih mostov. Te lahko v Sloveniji pričakujemo od prihodnjega ponedeljka, skupaj s skupino poljskih inženirjev, ki bodo teden dni pomagali pri postavitvi mostov v Gornjem Gradu in Mežici, je pojasnil.

Na slovenski karitas sicer poudarjajo, da so veseli mednarodne solidarnosti. Takoj po katastrofalnih poplavah so začeli prejemati klice Karitasa Avstrije, Karitasa Hrvaške, nato je sledil klic Karitas Poljske in še mnogih drugih, je povedala Lampe. Pomoč za Slovenijo zbira tudi Karitas Bosne in Hercegovine.

Slovenska karitas je doslej za pomoč prizadetim v katastrofalnih ujmah zbrala nekaj več kot dva milijona evrov. Pol milijona evrov so prek svojih lokalnih enot že posredovali ljudem, in sicer v obliki finančne pomoči v vrednosti od 200 do 400 evrov, pa tudi v obliki bonov za nakup najnujnejših potrebščin, je povedal generalni tajnik slovenske karitas Peter Tomažič.

Razmere na terenu so po njegovih besedah zelo različne, ponekod se še vedno spopadajo z blatom, drugje že sušijo prostore. Zato je veliko potreb po sušilcih prostorov. Na teren so poslali 250 sušilcev, iz tujine pa jih še pošiljajo v Slovenijo. Skupaj bodo kot donacijo ali na izposojo prejeli več kot 220 razvlažilnikov, je pojasnila Lampe.

15.40 Nadaljujejo se donacije prizadetim

Na današnji dan solidarnosti se poleg fizične pomoči pri čiščenju po katastrofalni povodnji pred nekaj več kot tednom dni nadaljujejo tudi napovedi donacij in drugih oblik pomoči prizadetim. Gre tako za pomoč v denarju kot v opremi.

Med številnimi, ki pomagajo ali bodo še pomagali, so se danes npr. oglasili iz Zveze Rotary klubov Slovenije. Spomnili so, da je humanitarna organizacija Rotary Distrikt Slovenije in Severne Makedonije za prizadete v poplavah organizirala akcijo zbiranja sredstev, ki bodo v celoti namenjena oskrbi najbolj ogroženih skupin prebivalstva, obnovi uničenih domov in infrastrukture ter nudenju psihosocialne podpore prizadetim.

Rotarijci so do danes skupno zbrali že več kot 155 tisoč evrov pomoči. Od tega je več kot 100 tisoč evrov donacij, 25 tisoč evrov so pridobili iz posebnega sklada Rotary International, več kot 30 tisoč evrov pa so zbrali rotarijci iz Avstrije in Nemčije, ki so za Slovenijo organizirali donatorsko konferenco. Donacije so nakazali tudi rotarijci iz Hrvaške, sledili pa bodo še prispevki iz Severne Makedonije, Madžarske in Slovaške.

Z zbiranjem donacij še nadaljujejo, saj so v prvi fazi, kot pojasnjujejo, osredotočeni na denarno pomoč družinam, civilni zaščiti bodo donirali profesionalne industrijske razvlažilnike, v naslednjih tednih pa bodo po predlogu lokalnih Rotary klubov družinam donirali še belo tehniko. V drugi fazi se bodo posvetili večjim projektom obnove vrtcev, šol in zdravstvenih domov − pri tem se povezujejo z rotarijci po svetu in skupaj načrtujejo več obnovitvenih projektov, vsak od njih pa bo vreden nekaj sto tisoč evrov.

Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je medtem vzpostavila pomoč prizadetim v poplavah v obliki računalniške opreme. Gre za komplete namiznih računalnikov z monitorji in pripadajočo opremo, ki jih v okviru svoje redne dejavnosti nudi društvo Duh časa, temu pa jih je v preteklih mesecih doniralo ministrstvo za javno upravo.

V grosupeljskem podjetju Giaflex pa so se zaradi velikega števila poplavljenih toplotnih postaj daljinskega ogrevanja v prizadetih krajih skupaj z nemškim proizvajalcem Samson - KT Elektronik odločili za donacijo 120 elektronskih krmilnikov − regulatorjev ogrevanja. Namen donacije je, da bodo toplotne postaje poplavljenih zgradb pripravljene in delujoče za ogrevanje za bližajočo se ogrevalno sezono.

14.30 Na Prevaljah ostaja problem pitne vode

Ob vnovičnem vzpostavljanju prometnih poti pa na Prevaljah ostaja problem pitna voda. Novo vodovodno napeljavo v dolžini šestih kilometrov na območju ceste iz Mežice proti Prevaljam bo pomagala graditi vojska tudi s stroji, kar je danes potrdil tudi minister Marjan Šarec.

Po Tasičevih besedah se je gradnja vodovoda uradno začela danes, dobili so prvo pošiljko cevi, stroji so na terenu, označujejo se vodi, konec tedna se bodo ponekod že začeli posegi v cesto, tako da se v prihodnjih tednih obetajo še dodatni semaforji na glavni cesti proti Mežici. Ta trenutno od Poljane naprej proti Mežici še ni odprta za promet.

Tasič je napovedal, da bi se gradnja lahko zaključila v treh mesecih, a dodal, "da to meji na čudež". Z vidika infrastrukture je po Tasičevih besedah pomemben tudi omenjeni drugi montažni most na Prevaljah, ki ga bodo postavili v prihodnjih dneh, saj bo med drugim omogočal tudi vzpostavitev plinske napeljave za zgornji del Mežiške doline. Glede pomoči in današnjega dneva solidarnosti pa je dejal, da je na Prevaljah vsak dan od ujme dalje dan solidarnosti.

Slovenska vojska ima za pomoč na terenu na voljo 600 pripadnikov, vojska pa bo, kot je danes ponovil minister, na terenu ostala toliko časa, kot bo to treba. Na pomoč Sloveniji ob ujmi sta s svojo vojaško pomočjo priskočili tudi Severna Makedonija in BiH, je spomnil minister.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš pa je danes v Mežici, kjer ima vojska vzpostavljeno začasno bazo, poudaril, da je vojska od začetka ujme prisotna na terenu in da pomaga tam, kjer lahko. "Mislim, da je ta pomoč Slovenske vojske enormna," je ocenil Glavaš. Gradnjo mostu je označil kot uspeh, saj je bila desna stran reke Meže v Mežici, kjer je narasla reka v petek, 4. avgusta, odnesla vse mostove, odrezana od sveta. Ob tem je pohvalil pripadnike inženirske čete in pripadnike makedonske vojske. 

13.13 Na prizadetih območjih kljub velikemu številu prostovoljcev brez težav

Tretji dan organiziranega napotovanja prostovoljcev na območja, ki so jih prizadele vremske ujme, in hkrati na dela prost dan, namenjen solidarnosti s prizadetimi, pristojni ne zaznavajo težav na terenu. Kljub velikemu številu prostovoljcev zaenkrat vse poteka tekoče.

Za pomoč pri odpravljanju posledic najhujše naravne nesreče v zgodovini samostojne države je od sobote v uporabi spletna aplikacija Poplave 2023, prek katere je pomoč ponudilo že na tisoče ljudi. Istočasno je bil za območja Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji zaradi varnosti vzpostavljen poseben režim za dostop prostovoljcev.

Dostop na ta najbolj prizadeta območja brez naloga civilne zaščite tako ni mogoč. To velja tudi danes, ko je dela prost dan in se je oditi pomagati odločilo še več ljudi kot v preteklih dneh.

Zaenkrat vse poteka tekoče, so povedali na Policijski upravi Celje. Težav ne zaznavajo niti v prometu in prav tako ne z morebitnimi posamezniki, ki bi želeli priti do prizadetih krajev brez predhodne prijave.

Dostop do številnih krajev je sicer otežen. Močno deževje je povzročilo poškodbe na številnih cestah in mostovih ter nanosilo naplavine na vozišča, številne ceste so morali zapreti. Po zadnjih podatkih ministrstva za infrastrukturo je samo državnih cest zaprtih 16, polovične zapore pa so trenutno urejene na 60 odsekih. Večji del teh cest je na območju severne in osrednje Slovenije.

12.10 V Mežici in na Prevaljah postavili mostova, znova bo stekel promet 

Minister @sarecmarjan v Mežici: "@Slovenskavojska je kmalu pristopila k postavljanju tega začasnega mostu. Most danes stoji. Resnično smo ga potrebovali, pomemben je za gospodarstvo. Veseli smo, da je bil postavljen v tako kratkem času." pic.twitter.com/OpVfL3qfS9

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) August 14, 2023

Most v Prevaljah so postavili s pomočjo nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč. "Pomoč iz Nemčije je izjemno učinkovita in za nas zelo pomembna, most bo ponovno povezal oba bregova, pomenil bo izjemno sprostitev prometa. Vsa pohvala nemški ekipi, izjemno so se trudili in z nami zelo dobro sodelovali," je ob postavitvi mostu povedal obrambni minister Marjan Šarec. Tudi župan Prevalj Matic Tasič danes ni skrival veselja ob zaključevanju del na montažnem mostu. "Mislim, da je veselje neizmerno, da je zahvala izjemna," je dejal Tasič in most označil kot most upanja in povezanosti.

Na Prevaljah bodo Nemci predvidoma do petka ali sobote postavili še en montažni most čez reko Mežo, in sicer pri bencinski črpalki Petrol.

Most čez Mežo odprt. #Ponosni na inženirce @Slovenskavojska, njihove makedonske kolege in vse sodelujoče, ki so prispevali k postavitvi mostu. Prvi pešci in vozila so že prečkala most. pic.twitter.com/aSPMFYs9W8

— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) August 14, 2023

Most v Mežici je plod združenih moči Slovenske vojske, policije, uprave za zaščito in reševanje, lokalnega okolja in makedonskih inženircev. Postavljali so ga pet dni. Župan občine Mežica Mark Maze pa se je ob odprtju zahvalil tako vojski kot tudi lastniku zemljišča, ki je dovolil, da promet tam poteka. Poudaril je pomen pridobitve tako za krajane kot podjetja na desni strani Meže, ki so bila po ujmi do danes prometno odrezana od sveta.

Enosmerni montažni most Compact 200 v Mežici v dolžino meri 33m, njegova nosilnosti je 40t, kar zadošča za prečenje težjih gradbenih strojev in transporta. Most je 12 pripadnikov @slovenskavojska z @URS_ZR in drugimi postavljalo 5 dni, njihov delavnik je dnevno trajal več 16 ur. pic.twitter.com/ZjBRNoTqwu

— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) August 14, 2023

Minister @sarecmarjan na Prevaljah: pic.twitter.com/0QmGeuv5SF

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) August 14, 2023

Na Koroško sicer prihaja še en montažni most, in sicer v občino Dravograd, kjer ga bodo postavili na območju podrtega mostu čez reko Mislinjo pri Otiškem Vrhu.

12.05 Sloveniji pomagajo številne države

Kot je danes sporočila Uprava za zaščito in reševanje RS, pomoč v obliki težke mehanizacije prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite in dvostransko zagotavljajo mednarodne enote iz osmih držav s skupno 30 bagri. To so Avstrija, Italija, BiH, Francija, Hrvaška, Nemčija, Slovaška, Ukrajina. Večino težke mehanizacije trenutno uporabljajo na območju Zgornje Savinjske doline.

Pomoč v obliki mostov je zagotovilo pet držav s skupno 11 mostovi, in sicer Hrvaška, Nemčija, Češka, Poljska in Italija.

Helikopterje sta prek mehanizma Unije na področju Civilne zaščite zagotovili Avstrija in Nemčija, prek mehanizma zveze Nato pa Španija. Španski in avstrijski helikopter sta z delovanjem v Sloveniji že prenehala, nemški pa še izvaja operativne naloge.

12.00 Ministrica Šinko na kriznem sestanku glede škode v kmetijstvu v Savinjski dolini

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je v Mozirju danes na kriznem sestanku sestala s predstavniki kmetov in Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Savinjska dolina, predvsem zgornji del, je bila v nedavni vremenski ujmi med najbolj prizadetimi območji. V Zgornji Savinjski dolini je škodo utrpelo okoli 900 kmetij.

Povodenj je znotraj te številke na območju Zgornje Savinjske doline prizadela približno 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, so po kriznem sestanku sporočili s kmetijskega ministrstva.

Na pogovorih so predstavniki kmetov ministrici predstavili izzive, s katerimi se soočajo. Po navedbah ministrstva so poudarili, da trenutno težav s krmo nimajo, bo pa treba to težavo reševati v prihodnjih mesecih. Prav tako bo treba po njihovih opozorilih urgentno vzpostaviti lesene hleve za živino, ki se zdaj pase na planinah.

Ministrica je po zagotovilih ministrstva poudarila, da je država pripravljena pomagati, pomoč pa da so obljubile tudi številne države. Ministrstvo je ministrstvu za obrambo dalo tudi pobudo za oceno škode v kmetijstvu. Državna komisija za oceno škode v kmetijstvu je prvi sestanek že izpeljala, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.

Na ministrstvu naj bi kmetijam poleg že predvidene pomoči v okviru novele zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč pomagali tudi na druge načine, npr. prek razpisa za kmetijsko mehanizacijo na območjih z omejenimi dejavniki, kamor sodijo tudi prizadete kmetije. Izpeljan bo v septembru. Poleg tega napovedujejo razpis iz sredstev, ki so ostala iz preteklega programskega obdobja skupne kmetijske politike.

Šinko je dejala, da bo pristojne ministre obvestila še o plazovih in ostalih težavah, ki pretijo kmetijam. Obenem naj bi Upravo RS za zaščito in reševanje v te namene prosila za možnost uporabe gradbene mehanizacije po zaključku del na primarni infrastrukturi.

Prisotni so po navedbah ministrstva izpostavili tudi pomen vzpostavitve pisarne, ki bi kmetom posredovala vse relevantne informacije na enem mestu. Ministrica se je zavzela, da bo pobudo posredovala pristojnim ministrom.

Dogovorili so se, da bo območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravila podatke o poškodovanih kmetijah, ki jih bo posredovala ministrstvu. Ti podatki bodo potrebni za zaprosilo pomoči iz evropskega sklada za kmetijske rezerve in iz solidarnostnega sklada.

10.58 Izkupiček od vstopnin na dan solidarnosti za pomoč po poplavah

V Turističnem društvu Gorje bodo ves izkupiček od prodanih vstopnic za ogled soteske Vintgar na današnji praznik dan solidarnosti namenili ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pričakujejo približno 3000 obiskovalcev. Podobno so se odločili tudi v nekaterih drugih turističnih in kulturnih ustanovah.

Prihodek od današnjih vstopnin bodo za pomoč prizadetim v poplavah namenili tudi v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran. Pomorski muzej bo odprt od 9. do 14. ure, dislocirana enota v Monfortu v Portorožu pa od 9. do 17. ure. Denar bodo nakazali na namenski račun Zveze prijateljev mladine Slovenije, so sporočili iz muzeja. Pričakujejo velik odziv javnosti.

Cankarjev dom v Ljubljani danes ponuja brezplačen ogled naravoslovne razstave V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Razstava, ki jo je mogoče obiskati še do 5. novembra, med drugim opozarja na človekov odnos do okolja in izumiranje vrst. Obiskovalce pričakujejo med 10. in 20. uro.

V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane izražajo solidarnost s prizadetimi v vremenski ujmi z brezplačnimi delavnicami za otroke v Mestnem muzeju Ljubljana in Galeriji Jakopič, in sicer danes in v torek med 8. in 16. uro.

Fotogalerija

1

 / 6

10.56 Ob dnevu solidarnosti aktivni tudi študentje in študentske organizacije

Pri odpravljanju posledic ujm so aktivni tudi študentje in njihove organizacije. Organizirali so zbiranje denarne pomoči in skupne odhode skupin na prizadeta območja, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študenti so bili aktivni že v preteklem tednu, vse pa na ŠOS tudi danes, ob dnevu solidarnosti, pozivajo k pomoči.

Študentska organizacija se ob tem pridružuje pozivom delodajalcev in sindikatov, da tudi študentom, ki so poleti in med letom opravljali študentsko delo, ujme pa so jim uničile streho nad glavo, vlada nameni izredno nadomestilo za izpad dohodka.

"Tudi študentje se v teh dneh, enako kot njihovi starši ukvarjajo z odpravljanjem posledic ujme ter iskanjem načina preživetja v prihodnje. Mnogi študenti že v običajnih razmerah z opravljanjem študentskega dela pomagajo domačim, ta prihodek pa bo za kar nekaj časa zagotovo izpadel," so zapisali v sporočilu za javnost.

Za pomoč se lahko študenti in ostali obrnejo tudi na študentske organizacije univerz in na lokalne študentske klube.

10.53 Foto: Zbirni center Moste pri Komendi 

Fotogalerija

1

 / 13

10.22 Tudi na Darsu v znamenju solidarnosti 

[DAN SOLIDARNOSTI] 🤝 Hvala, ker pomagate. ❤️🌞 pic.twitter.com/wMUSfa3bhu

— DARS (@DARS_SI) August 14, 2023

10.21 500 Celjanov na pomoč na vse konce Slovenije 

Odziv prostovoljcev na dan solidarnosti je izjemno velik. Samo v Celju se jih je zbralo dobrih 500 prostovoljcev, ki so se z desetimi avtobusi odpravili na delovne akcije v občine Škofja Loka, Gornji Grad, Ljubno, Rečica ob Savinji, Mozirje, Braslovče in Žalec. Pomoč na prizadeta območja prihaja tudi iz drugih koncev države.

8.23 "Prav je, da sva prišla. Sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne."

Na Prevaljah se dan prostovoljcev začne pri nakupovalnem središču, kjer jih v šotoru civilne zaščite sprejmejo koordinatorji. Popišejo prav vsakega prostovoljca, povedati morajo svoje ime, priimek in telefonsko številko, saj jih na različna delovišča razporejajo skozi celoten dan, obveščanje pa poteka po telefonu.

Skavti iz Koroške in Krškega ter nekateri prostovoljci Karitasa so se denimo v soboto najprej odpravili le nekaj metrov stran, kjer je na travniku zraven nakupovalnega središča nastalo začasno smetišče. Tam tovornjaki s tega dela Koroške skoraj vsako uro pripeljejo novo prikolico odpadkov, prostovoljci pa jih ločujejo. Posebni kupi so za kovino, plastiko, les in papir, kosovne odpadke ter elektronske naprave. Kar ne sodi nikamor, ostane na ogromnem kupu smeti.

V spodnji foto galeriji si lahko pogledate, kako so prostovoljci na pomoč priskočili domačinom v Mengšu. 

Fotogalerija

1

 / 21

Med prostovoljci na smetišču sta bila tudi Romana Šmuc in Marko Hrovat iz Ljubljane, ki sta se za pomoč prijavila prek aplikacije Poplave 2023. "Prav je, da sva prišla. Sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne, tu se ve, da se mora pomagati," je dejala Šmuc. Hrovat pa je dodal, da so ljudje v velikih težavah. "Mogoče smo jutri lahko že mi," je opisal svoje razloge.

Pohvalila sta delovanje aplikacije Poplave 2023, saj menita, da je nadzor nad prostovoljci pomemben. Šmuc je dodala, da je aplikacija super tudi za razporejanje vseh za pomoč pripravljenih ljudi, ki jih je veliko. "Prav je, da jo imamo, saj bi drugače morda bilo en dan na terenu zelo veliko ljudi in bi se drenjali, naslednji dan pa ne bi bilo nikogar," je pojasnila.

Skavtinja Patricija Gornjec iz Krškega je pri odstranjevanju posledic poplav na Koroškem pomagala v četrtek in soboto. "Veliko mulja smo spravljali z vrtov in iz hiš, odnašali odžagane veje, grmovje in drevesa ter ločevali odpadke na smetišču," je povzela.

Domačini jih vedno toplo sprejmejo in so veseli vsake pomoči, vsakega para rok. "Še več jim pomeni lepa beseda, pozornost. Dobra volja in naš pogovor z njimi veliko šteje," je prepričana. Dodala je, da so tudi zelo skrbni. Ob delu jim namreč pijačo in hrano prinesejo ne samo lastniki vrta ali hiše, ki ga čistijo, ampak tudi številni sosedje.

Na terenu že vse dni pomagajo tudi številni gasilci iz različnih prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Gasilca Barbara Jezeršek in Nejc Mrvič iz PGD Muta sta v soboto pomagala pri razvažanju vode na območja, kjer so ostali brez nje. "Danes smo prišli z veliko cisterno, ki drži 7000 litrov vode," je dejala Jezeršek. S cisterno so tudi prali ceste, umazane od mulja.

Člana PGD Prevalje Maks Gruber in Ožbi Šušel, sicer še osnovnošolca, pa sta poudarila, da so domačini zelo prijazni in hvaležni. Sama sta v soboto pomagala komunalnemu podjetju pri čiščenju odpadkov, črpala vodo in čistila kanalizacijo.

6.59 V Prevalje prispela donacija Luke Dončića 

Občina Prevalje je na svojem Facebook profilu objavila, da so prejeli donacijo, ki jo je doniral slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić oz. njegova fundacija. 

6.17 Ob dnevu solidarnosti pomoč prizadetim v ujmi

Slovenijo je prejšnji konec tedna prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so pustošili po dveh tretjinah države. Odtekla voda je za seboj pustila porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, številni so ostali brez domov.

Takoj se je izkazala človeška solidarnost. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, na tisoče ljudi je pomoč ponudilo prek spletne aplikacije Poplave 2023. Pomoči je namenjen tudi današnji dan.

Civilna zaščita vse, ki želijo pomagati, poziva, naj to storijo organizirano. Prostovoljci se lahko za pomoč prijavijo prek aplikacije Uprave RS za zaščito in reševanje (https://poplave2023.urszr.si/), tisti, ki so se za pomoč dogovorili sami, pa morajo to sporočiti na naslov stabcz.notranjska@urszr.si. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem možnem času dodelila delovne naloge.

Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti namreč velja poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop brez naloga tako ni mogoč.

Člani vlade bodo obiskali več krajev na prizadetih območjih, kjer si bodo ogledali nastalo škodo, se srečali s prizadetimi in sodelovali pri odpravljanju posledic. Predsednik vlade Robert Golob si bo ogledal poplavljena naselja v občini Komenda ter uničen vrtec in nekatere druge poškodovane objekte v občini Mengeš.

Danes bo, čeprav bo zaradi odpravljanja posledic katastrofalne ujme dela prost dan, veljalo nekaj izjem. Delovala bo vsa kritična infrastruktura, ki je določena z zakonom: sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, zdravstva, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.

Poleg tega bodo delovali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni mreži, zaposleni v centrih za socialno delo, zaposleni na področju veterine in v zavarovalnicah. Na ogroženih območjih bodo odprte tudi nekatere trgovine z živili. Banke bodo zaprte, bodo pa plačilni sistemi delovali nemoteno.

Kot običajno bodo delali tudi izvajalci nujnih storitev, kot so izvajalci institucionalnega varstva, kamor sodijo domovi za starejše. Po potrebi bodo na prizadetih območjih odprti vrtci.

Trendi Na dan solidarnosti brezplačen ogled razstave v Cankarjevem domu

Novice V UKC Ljubljana in na onkološkem inštitutu bodo v ponedeljek delali kot običajno

Novice Seznam gasilskih društev in zvez, ki jim lahko pomagate finančno