Četrtek, 21. 12. 2023, 6.47
11 mesecev
Komu je predsednica republike podelila državno odlikovanje? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
Predsednica Nataša Pirc Musar je danes prvič v svojem mandatu podelila skupno 19 odlikovanj Republike Slovenije. Uvodoma je dejala, so nagrajenci z izstopajočim življenjskim delom sooblikovali našo narodno identiteto, blaginjo in ugled naše skupnosti in države v svetu. "Odlikovanja zato niso zgolj priznanje za vaše izjemne dosežke, so tudi spodbuda k nadaljnjemu predanemu delu in povabilo drugim, da sledijo vašemu zgledu odličnosti," je dejala.
Častni znak svobode je predsednica posthumno podelila Borutu Novaku za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Novak je aktivno deloval pri pripravah in izvedbi oborožene zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije v obdobju 1989-1991. Bil je tudi organizator Manevrske strukture narodne zaščite na Dolenjskem in v Beli krajini s ciljem tajnih priprav oboroženega dela zaščite osamosvojitvenih procesov Slovenije.
Z zlatim redom za zasluge je predsednica posthumno odlikovala Mirana Potrča, in sicer za izjemne zasluge pri osamosvajanju Slovenije in za odgovorno ter načelno politično držo, s katero je zaznamoval slovenski politični prostor. Bil je eden od najprepoznavnejših osebnosti slovenske politične pomladi, še posebej jo je zaznamoval kot predsednik skupščine Socialistične republike Slovenije in njene ustavne komisije, ki je oblikovala pravne temelje za osamosvojitev Slovenije in prve demokratične večstrankarske volitve.
Nagrajeni še Ginekološka klinika, SOVA in Srečko Šestan
Zlati red za zasluge je predsednica namenila Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ob 100-letnici delovanja ter za izjemen razvoj področja ginekologije in porodništva, ki se kaže v visokih dosežkih v skrbi za zdravje žensk in novorojencev, kakor tudi za mednarodno prepoznavnost in priznanje ljubljanske ginekološko-porodniške stroke.
Odlikovanje so prevzeli strokovni direktor klinike Borut Kobal, poslovni direktor Peter Požun in glavna medicinska sestra Milica Puklavec Arnuš, ki so izpostavili pomen vseh zaposlenih na kliniki, mladim generacijam pa poleg znanja predajajo tudi obvezo, da nadaljujejo začrtane poti v stroki.
Srebrni red za zasluge si je za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije ter za odlično sodelovanje na obveščevalno-varnostnem področju v mednarodnem prostoru prislužila Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova). Odlikovanje je prevzel direktor Sove Joško Kadivnik, ki se je zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem Sove.
Z medaljo za zasluge je predsednica odlikovala več dosežkov. Prejemnik reda za zasluge je Srečko Šestan, in sicer za izjemen strokovni prispevek k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu, ki je pomembno prispeval k uspešnemu spopadanju z različnimi naravnimi katastrofami, ter neprecenljiv navdih številnim ljudem, ki so zaradi njegovega zgleda pripravljeni sodelovati pri zaščiti in reševanju.
Šestan se je v govoru med drugim posebej zahvalil vsem, ki operativno sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja, "ki ga tvorimo skupaj in ki je zaupanja vredna institucija, kar kažejo tudi vse javnomnenjske raziskave".
Red za zasluge različnim področjem
Red za zasluge so prejeli tudi mesečnik za poljudno naravoslovje Proteus ob 90-letnici izhajanja ter izjemen prispevek pri širjenju in prenosu znanja z različnih področij naravoslovja med avtorje in bralce tako doma kot po svetu ter znanstvena revija Sodobna Pedagogika ob 140-letnici izhajanja najpomembnejše strokovne revije na področju vzgoje in izobraževanja na Slovenskem ter izjemen prispevek k razvoju pedagogike kot znanstvene vede v domačem in mednarodnem prostoru.
Med prejemniki tega odlikovanja je tudi Mateja Bulc za življenjsko delo na področju razvoja in uveljavljanja družinske medicine v Sloveniji in po Evropi ter prenašanje poslanstva na mlajše generacije. Prejela sta jo tudi Bojan Mohar za izjemne znanstvene dosežke v slovenskem in mednarodnem prostoru ter velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetovnih znanstvenih krogih in Maja Primic Žakelj kot pionirka pri razvoju in krepitvi programa ZORA za izjemne dosežke, ki so pomembno prispevali k pravočasnim odkrivanjem predrakavih sprememb materničnega vratu in s tem k reševanju številnih življenj.
Odlikovanja tudi predstavnikom slovenskih manjšin
Odlikovanja so prejeli tudi predstavniki slovenskih manjšin v sosednjih državah. Medalje za zasluge so prejeli Peter Gstettner, Metka Lajnšček, Karel Holec, Erika Köleš Kiss, Andrea Kovač in Samo Pahor.
Soustanovitelj koroškega odbora za Mauthausen Peter Gstettner je medaljo prejel za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Kot je utemeljil urad predsednice, svoje življenjsko poslanstvo posveča ohranjanju spomina na nacistične zločine in odkrivanju zamolčanega dela preteklosti avstrijske Koroške.
Metka Lajnšček je glede na utemeljitev odlikovanja v vlogi generalne konzulke Slovenije v Monoštru delovala kot ena najodličnejših uradnic na predstavništvih v zamejstvu. Predano je pomagala porabskim Slovencem pri ohranjanju maternega jezika, kulturne dediščine, narodne identitete ter pri utrjevanju njihovih vezi z matično domovino. Zaradi tega je tudi prejela predsedničino odlikovanje.
Holec je predsednik Državne slovenske samouprave, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev na Madžarskem. Opravlja pomembno vlogo na področju izobraževanja, ozaveščanja in spodbujanja pripadnikov slovenske skupnosti k ohranjanju narodne identitete.
Erika Köleš Kiss je leta 2014 postala prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu in si že vrsto let prizadeva za ohranjanje pravic slovenske narodne skupnosti v državi, je v obrazložitvi zapisal urad predsednice republike.
Andrea Kovač pa je nekdanja sodelavka slovenskega generalnega konzulata v Monoštru in trenutna predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. V predsedničinem uradu izpostavljajo, da zveza pod njenim vodenjem prireja raznolike programe in prireditve, na katerih mladi utrjujejo znanje slovenskega jezika in spoznavajo bogastvo slovenske kulturne dediščine.
Odlikovanje je prejel še Samo Pahor, ki je bil od leta 1973 do upokojitve profesor zgodovine in slovenščine na slovenskem pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek v Trstu, kjer je opravljal tudi naloge ravnatelja. V letih 1992 in 1993 je bil tudi predstavnik politične stranke Slovenska skupnost v tržaškem občinskem svetu. Odlikovanje je prejel za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti.
Medalje za zasluge tudi umetnikom
Med prejemniki medalje za zasluge so umetnica Marjetica Potrč ter glasbeni skupini Pankrti in Kameleoni. Predsednica je z medaljo za zasluge odlikovala tudi Laibach, ki jim bo odlikovanje zaradi odsotnosti v tujini izročeno prihodnje leto.
Umetnica Marjetica Potrč je medaljo za zasluge prejela za zasluge pri večdesetletnem delovanju na področju umetnosti, antropologije in ekologije ter uvrstitev med deset najpomembnejših sodobnih svetovnih umetnikov, s čimer je prispevala k prepoznavnosti in promociji Slovenije v svetu.
Pankrti in Kameleoni so medaljo za zasluge prejeli za dolgoletno delovanje, ustvarjalnost in spodbuditev drugačnih pristopov zvrsti glasbe v slovenskem glasbenem prostoru.
Pankrti so kot "prva punk skupina za železno zaveso" orali ledino - za začetek z diagnozo, da je "Lublana bulana". Njihova besedila so politična in provokativna, kakršna je tudi njihova glasba, je med drugim zapisano v utemeljitvi. Kot so še zapisali, so bili Pankrti in punk odraz prizadevanja za boljšo in pravičnejšo družbo.
Močan glasbeni vpliv skupine Kameleoni iz 60. let minulega stoletja je čutiti danes. Okoli članov skupine, ki so nadaljevali glasbeno pot v različnih zasedbah, je nastalo glasbeno jedro, ki je zaznamovalo razvoj glasbenega ustvarjanja na slovenski obali, je med drugim zapisano v utemeljitvi.
Kot so še zapisali, je skupina Kameleoni orala ledino še na drugih področjih; ustanovili so enega prvih klubov oboževalcev in se spogledovali tudi s trženjem, ki je danes običajen, a pomemben del stika glasbenikov z občinstvom.
