Četrtek, 21. 11. 2024, 17.21
9 ur, 39 minut
Predlog NSi za dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu vnovič končal zakonodajno pot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
DZ je imel danes na dnevnem redu tudi predlog dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci NSi. Danes so imele poslanske skupine možnost, da predstavijo svoja stališča. Ker predlog že na matičnem odboru ni dobil podpore, o njem ne bodo glasovali, ampak je zakonodajni postopek zanj končan.
Predlog so v NSi vložili že tretjič v tem mandatu. Po besedah Ive Dimic (NSi) bi z njim čakajočim nad dopustno čakalno dobo omogočili, da zdravstveno storitev opravijo pri kateremkoli izvajalcu v Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Izvajalec pa bi za opravljeno storitev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejel enako plačilo, kot ga zanjo prejmejo javni zavodi ali koncesionarji. "S tem bi aktivno pristopili k skrajševanju čakalnih vrst," je poudarila poslanka. Ob tem je opozorila, da je bilo v začetku septembra število vseh čakajočih 305.452, od teh pa jih je nad dopustno čakalno dobo čakalo 156.753.
SD: Skrb za dobrobit pacienta je le navidezna
V SD po besedah Bojane Muršič ocenjujejo, da gre "za premišljen poseg v javni zdravstveni sistem, ki pod navidezno skrbjo za dobrobit pacienta v bistvu služi predvsem slabenju sistema – najprej z vztrajnim finančnim izčrpavanjem doseči razgradnjo le-tega, nato pa ga privatizirati".
Temu nasprotujejo tudi zato, ker takšni in podobni pristopi privatizacije s preusmerjanjem donosnih storitev od javnih izvajalcev k zasebnikom čakalne dobe pravzaprav ustvarjajo, je pojasnila.
Svoboda: Predlog je korak v smeri privatizacije javnega zdravstva
"Čeprav se predlog na prvi pogled zdi morda všečen in plemenit, pa njegova analiza pokaže, da ne gre za nič drugega kot za korak v smeri privatizacije slovenskega javnega zdravstva," je v predstavitvi stališča poslancev Svobode ugotavljal Dušan Stojanovič. Ocenil je, da se s takim ukrepom dolgih čakalnih vrst sploh ne naslavlja, poveča pa se tveganje za odliv kadra iz javne zdravstvene mreže.
Ker zasebniki sami odločajo, katerega pacienta bodo sprejeli in katerega ne, bi tvegali, da bi zasebniki za denar zdravstvene blagajne opravljali preproste zdravstvene storitve in preglede, za kompleksnejše, kjer so tudi najdaljše čakalne dobe, pa bi se ljudje morali vračati v javno zdravstveno mrežo, je dodal.
V SDS so predlog podprli
V SDS so predlagano dopolnitev zakona na odboru podprli. "Nesprejemljivo je, da ljudje, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, ne pridejo do zdravstvene oskrbe, ko jo potrebujejo. Za odpravo čakalnih dob je treba vključiti vse razpoložljive zdravstvene kapacitete, tako javne zavode in koncesionarje kot zasebnike," je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala Alenka Jeraj.
Koaliciji je očitala, da so v vojni z zdravniki, ki "jih dobesedno silite, da odhajajo iz javnih zavodov k zasebnikom". Ob tem pa ZZZS brez težav plača opravljene storitve v tujini, tudi pri zasebnikih.
V Levici stališča poslanske skupine niso predstavili.
