Četrtek, 24. 10. 2024, 13.45
1 mesec, 4 tedne
Po mnenju koalicije novi plačni zakon v javnem sektorju izboljšuje sistem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Predlog zakona med drugim prinaša najnižjo osnovno plačo, ki bi znašala 1.253,90 evra bruto, in najvišjo pri 8.821,04 evra bruto. Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja.
Državni zbor je s 45 glasovi za in tremi proti na današnji izredni seji sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki prinaša novo plačno lestvico. Ob tem pa niso sprejeli predlogov dopolnil SDS, med drugim glede plač županov in zaposlenih v lokalni samoupravi ter plač funkcionarjev v državnih organih.
Novi plačni zakon v javnem sektorju prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Po novem zakonu nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto.
Z zakonom se določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bodo v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Dogovor določa korake za razveljavitev plačnega sistema
Za uveljavitev novega plačnega zakona so potrebni še nekateri drugi dokumenti. Tako so vladni in sindikalni pogajalci ta teden parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, njen podpis je predviden v prvi polovici novembra. Prav tako do takrat nameravajo uskladiti splošen dogovor, obenem pa potekajo tudi še zaključni dogovori glede kolektivnih pogodb dejavnosti, v katerih se določa uvrstitev posameznih delovnih mest v plačno lestvico.
Obenem so ta teden vladni in sindikalni pogajalci sklenili tudi dogovor, ki določa korake za razveljavitev plačnega sistema, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi potrebni dokumenti. V tem primeru bo vlada v skladu z dogovorom po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ danes sprejel, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Na vladni in sindikalni strani sicer verjamejo, da se bodo o vseh odprtih vprašanjih uspeli pravočasno uskladiti.
Danes sprejeti predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju po mnenju koalicijskih poslancev izboljšuje sedanji sistem, ki je poln anomalij. Poudarili so, da gre za največjo reformo plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih in da so predlog pripravili po dveletnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja. Kot dosežek so denimo izpostavili odpravo plač pod višino minimalne plače.
SDS opozarja na pripombe sindikatov in občin
V opozicijski SDS pa so na današnji seji opozorili na številne pripombe, ki prihajajo iz sindikatov in občin. Vladni strani so očitali, da ni prisluhnila vsem sindikatom. Ob tem so v SDS predlagali več dopolnil, a nobeno od njih danes ni bilo sprejeto. Med drugim so predlagali, da se iz skupnega sistema plač v javnem sektorju izloči lokalna skupnost, torej plače županov in zaposlenih v občinskih upravah, da bi se plače funkcionarjev v državnih organov povišale ali znižale v skladu z rastjo ali padcem BDP. Prav tako so predlagali dopolnila v zvezi z delovno uspešnostjo, kolektivno pogodbo in poročanjem vlade državnemu zboru o doseganju ciljev zakona.
