Sreda, 29. 11. 2017, 8.58
7 let
Pravniki sporočajo poslancem: To je nasilje nad ustavo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
5
"Poslanci naj bi najprej sprejeli zakon, s katerim bi izpolnili odločbo ustavnega sodišča, nato pa bi spremenili še ustavo glede financiranja osnovnih šol. A s tem je golo formalistično nasilje nad ustavo kot dokumentom in kršenje temeljev ustavne demokracije še večje," opozarjajo pravniki.
Odbor za izobraževanje bo danes predvidoma nadaljeval obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi država uresničila ustavno odločbo o 100-odstotnem financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.
Profesorji ustavnega prava Jurij Toplak, Matej Avbelj in Andraž Teršek, ki so prejšnji teden v javnem pismu obsodili namero državnega zbora, da namesto uresničitve ustavne odločbe glede izenačitve financiranja državnih in zasebnih šol raje spremeni ustavo, so se zato znova oglasili, njihovemu pozivu pa so se pridružili še pravniki Verica Trstenjak, Veronika Fikfak, Bojan Bugarič in Jernej Letnar Černič.
Pravniki Cerarju: Ustavite to moralno zavržno ravnanje
"Tak pravno-formalistični manever ostro obsojamo"
Če bi državni zbor najprej sprejel zakon, s katerim bi izpolnil odločbo ustavnega sodišča, nato pa bi spremenil še ustavo na predlagani način, bi šlo za golo formalistično nasilje nad ustavo kot dokumentom in še večje kršenje temeljev ustavne demokracije, opozarjajo pravniki.
"Tak pravno-formalistični manever ostro obsojamo, ker gre za ponovno, tokrat kar dvojno zlorabo prava kot tehnike: zakonskega in ustavnega prava, in sicer za doseg ustavno nedopustnega strankarskega cilja. Odločbe ustavnega sodišča, ki je neki ranljivi in manjšinski družbeni skupini priznala določeno ustavno pravico kot temeljno pravico, v ustavni demokraciji preprosto ni mogoče izpolniti tako, da se sicer z zakonom pravico formalno prizna, s spremembo ustave pa se jo hkrati in nemudoma odvzame," so zapisali.
Video: Planet TV
"Takšno početje je protiustavno"
Menijo, da če želi zakonodajalec storiti tisto, kar mora, to je v dobri veri uresničiti odločbo ustavnega sodišča, potem v trenutku, ko bo zakon sprejet, odpade vsak razumen in stvaren razlog za hkratno spremembo ustave. Če pa zakonodajalec po sprejetju zakona spremeni ustavo, tako da s tem dejansko izniči ustavno pravico, ki jo je ustavno sodišče priznalo, odločba ustavnega sodišča seveda ni izvršena. Takšno ravnanje pomeni zlorabo pravne tehnike, formalistično izigravanje odločbe ustavnega sodišča in zato postane protiustavno, zatrjujejo.
"Ta golo-pravno-formalistični manever, če bo res izvršen, povsem odkrito dokazuje pravno in moralno zavržno ravnanje parlamentarne večine v ustavni demokraciji in grob poseg v pravno državo kot vladavino prava. Kot tako bo, brez ustavnopravno doktrinarnega dvoma, sankcionirano z ugotovitvijo o neustavnosti tako sprejetega ustavnega amandmaja," so sklenili.
"Če želi zakonodajalec storiti tisto, kar mora, to je v dobri veri uresničiti odločbo ustavnega sodišča, potem v trenutku, ko bo zakon sprejet, odpade vsak razumen in stvaren razlog za hkratno spremembo ustave," poudarjajo pravniki.
Neuradno: Dvotretjinske večine na ustavni komisiji ni več
Šestdeset poslancev iz vrst SMC, DeSUS, SD, Levice in stranke Alenke Bratušek je pretekli teden podprlo začetek postopka za spremembo ustave glede financiranja šolstva, medtem ko je predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnega osnovnega šolstva, obtičal na pristojnem odboru.
Po neuradnih informacijah potrebne dvotretjinske večine za podporo predlogu ustavne spremembe na ustavni komisiji, ki bi morala zdaj pripraviti predlog ustavnega zakona, ni več.
Bo poslanec madžarske manjšine preprečil spremembo ustave?
Za podporo predlogu za začetek postopka za spremembo ustave je sicer glasovala potrebna dvotretjinska večina navzočih članov komisije, a je tedaj manjkal poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, ki predloga na seji DZ ni podprl oziroma je bil vzdržan.
Tako njegove podpore tudi na ustavni komisiji, ki sicer šteje 19 članov, najverjetneje ni pričakovati, kar pa bi bilo za ustavno spremembo usodno. Zdaj je namreč za uspeh predloga potrebna dvotretjinska večina vseh članov komisije, torej najmanj 13. STA
5