Nedelja, 23. 12. 2018, 14.00
5 let, 12 mesecev
"Postelje so praktično ves čas zasedene, ne glede na letni čas"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
2
Brezdomci lahko v Ljubljani med tednom čez dan krožijo med različnimi organizacijami, ki jim ponujajo pomoč in podporo. Ob nedeljah in praznikih je velika večina prepuščena samim sebi.
Mraz in nizke zimske temperature v teh dneh življenje grenijo tudi tistim ljudem, ki nimajo strehe nad glavo. V ljubljanskih zavetiščih za brezdomce sicer poudarjajo, da zimske razmere ne vplivajo na večje povpraševanje po prostih ležiščih in prenočiščih. Postelje so praktično vedno zasedene, naše namestitve so skoraj polno zasedene tudi ob toplejšem vremenu, pojasnjujejo strokovne in socialne delavke.
Potrebe ljudi se v zavetišču za brezdomce na Poljanski cesti v Ljubljani glede na letni čas ne spreminjajo. "Naše kapacitete so tudi ob toplejšem vremenu skoraj polno zasedene. To ne pomeni, da ljudi zavračamo, ampak rešitve iščemo na individualni ravni," pojasnjuje socialna delavka v omenjenem zavetišču za brezdomce Mateja Pišorn.
"Postelje so praktično ves čas zasedene, ne glede na letni čas"
Kot pojasnjuje Pišornova, je uporabnikom na voljo zavetišče z zaprtim delom z možnostjo 24-urne nastanitve in prenočišče odprtega tipa, ki deluje od 20. ure zvečer do 8. ure zjutraj. "Vedno smo zasedeni. Podatki iz zadnjih let kažejo, da je največ povpraševanja po naših storitvah maja. To pripisujemo migracijam iz ruralnih delov Slovenije v Ljubljano in migracijam nasploh."
Da povpraševanje in potrebe ljudi niso odvisne od letnega časa, potrjuje tudi strokovna delavka dnevnega centra za brezdomce v okviru Vincencijeve zveze dobrote Nuša Zavašnik: "Postelje so praktično ves čas zasedene, ne glede na letni čas. Vedno imamo kakšno prošnjo več, kot je postelj."
V Sloveniji živi 3.600 oseb brez strehe nad glavo in brez stanovanja, ki so vključene v nastanitvene programe in ki se obračajo po redno pomoč v programe pomoči, ki jih sofinancira naše ministrstvo, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Potem ko se ena od postelj izprazni, v omenjenem zavetišču obravnavajo prošnje in izberejo najprimernejšega kandidata oziroma tistega človeka, ki namestitev najbolj potrebuje. "Žal zaradi premajhnega prostora ne moremo imeti več kot sedem postelj. Toliko zmoremo," pojasnjuje Zavašnikova in dodaja, da v njihovem dnevnem centru letno zaokroži okoli 800 različnih uporabnikov.
Ministrstvo za delo: Govorimo lahko o 3.600 odkritih brezdomcih
Na ministrstvu za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da največ brezdomcev trenutno živi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Kranju in Kopru. Natančne ocene o številu brezdomcev na ministrstvu nimajo, kot pravijo, je definicija brezdomstva zelo široka.
"Ko govorimo o odkritih brezdomcih - to so osebe brez strehe nad glavo in osebe brez stanovanja, ki so vključene v nastanitvene programe in ki se obračajo po redno pomoč v programe pomoči, ki jih sofinanciramo -, lahko govorimo o 3.600 osebah," razlagajo na pristojnem ministrstvu. Dodajajo, da primerjava podatkov oseb, vključenih v socialnovarstvene programe, kaže, da je število omenjenih oseb v zadnjih letih nekoliko naraslo, predvsem kot posledica brezposelnosti v zadnjih letih.
Največ brezdomcev po podatkih pristojnega ministrstva trenutno živi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Kranju in Kopru.
"Porast je sicer povezan tudi s širitvijo mreže pomoči programov, ki smo jih vzpostavili v nekaterih mestih in tako povečali kapacitete, na primer v Ajdovščini, Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Večje število vključenih uporabnikov je povezano tudi z vzpostavitvijo programov terenskega dela, ki daje možnost vključitve v programe pomoči tudi osebam, ki živijo zunaj večjih mest," dodajajo.
Z vprašanjem, koliko smrtnih primerov zaradi podhladitev brezdomcev so zabeležili v zadnjih letih, če sploh, smo se obrnili tudi na policijo. S Policijske uprave Ljubljana so nam odgovorili, da policija statistike ne vodi na način, da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, so pa pojasnili, da policisti, če zaznajo ali so obveščeni o osebi, ki bi lahko kazala znake podhladitve, zadevo seveda preverijo in o tem obvestijo pristojne službe.
Prenočevanje na javnem kraju v desetem členu sicer ureja zakon o varstvu javnega reda, so poudarili in dodali, da policisti v primeru prijave prenočevanja, ko gre za vznemirjanje okolice, okoliščine preverijo in temu ustrezno ukrepajo.
Večina brezdomcev ob nedeljah in praznikih prepuščena samim sebi
Pišornova in Zavašnikova poudarjata, da lahko brezdomci v Ljubljani pozimi s kroženjem v mreži različnih organizacij, ki jim ponujajo pomoč in podporo, vsaj med tednom večji del dneva preživijo na toplem. Ob nedeljah in praznikih, ko so nekatera zavetišča in dnevni centri za brezdomce zaprti ali delajo v zmanjšanem obsegu, to žal ni mogoče.
"Med božičnimi in novoletnimi prazniki smo eni od redkih, ki smo odprti in ponujamo storitve. Takrat nastopi problem, saj ljudje čez dan ne morejo nikamor. Tisti, ki so bolj iznajdljivi in urejeni, morda še najdejo neke prostore, velika večina pa je takrat bolj ali manj prepuščena samim sebi," poudarja Pišornova.
Število tako imenovanih odkritih brezdomcev se je po podatkih ministrstva za delo v zadnjih letih nekoliko povečalo.
Zavašnikova pojasnjuje, da poskušajo tudi v njihovem dnevnem centru in zavetišču vrata čim večkrat odpreti tudi za praznike: "Za državne praznike smo odprti, ker smo verska organizacija, nekaj ponudimo tudi za večje cerkvene praznike, da imajo ljudje vsaj nekaj od tega."
"Zelo malo je takih, ki ne zmorejo sprejeti minimalnih standardov"
Med ljudmi, ki zaprosijo za prenočišče, obstaja tudi majhen krog takih, ki se ne zmorejo prilagoditi minimalnim standardom sobivanja v skupini. "Gre za ljudi, ki nekaj spijejo in postanejo agresivni. Takšne v zavetišču odslovimo, ker moramo paziti na to, da je situacija vzdržna za vse uporabnike. Nekateri niso pripravljeni sprejeti minimalnih pogojev, da bi lahko prespali pri nas," pravi Pišornova.
Kot poudarja, od ljudi zahtevajo, da se higiensko uredijo, da niso konfliktni in nasilni, da ne motijo drugih uporabnikov ter da lahko preostali uporabniki z njimi kolikor toliko normalno sobivajo. "Ljudi, ki tega ne zmorejo sprejeti, je morda deset odstotkov. Takšni potem dejansko ostanejo zunaj in pri teh se lahko zgodi, da je en kozarček alkohola več lahko problem," na nevarnost podhladitve opozarja socialna delavka v zavetišču na Poljanski cesti.
Močan sistem pravil imajo tudi v dnevnem centru in zavetišču Vincencijeve zveze dobrote. Prinašanje alkoholnih pijač, jemanje prepovedanih drog ter agresija in nasilje so tako kot drugod tudi pri nas prepovedani, pojasnjuje Zavašnikova: "Če se uporabnik ne drži pravil, ga za tisto noč odslovimo. Če se težave ponavljajo in so dolgotrajne, lahko nekomu vrata zapremo tudi za dlje časa."
Človeku v stisku dan polepšata tudi stisk roke in prijazna beseda
In kako lahko brezdomcem pomagamo tisti, ki imamo streho nad glavo in nismo v socialni stiski? Veliko lahko naredimo že s tem, da brezdomcev dodatno ne stigmatiziramo.
"Če prosijo za denar in so jim ljudje pripravljeni dati evro ali dva, naj jih ne sprašujejo, ali si bodo s tem res kupili hrano, niti naj ne pričakujejo pojasnila o tem, kako bo brezdomec denar porabil. Stisnejo naj mu roko, mu namenijo toplo besedo, vprašajo, ali kaj potrebuje, ter ga po potrebi usmerijo v dnevne centre in zavetišča," poudarja Pišornova.
Zavašnikova na drugi strani poudarja, da ponujanje denarja brezdomcem največkrat ni smiselno: "Stvari, kot sta hrana in pijača, v Ljubljani ni težko dobiti. Ta denar gre žal večinoma za njihovo potrebo po odvisnosti, s čimer jim v končni fazi nič ne pomagamo, čeprav morda mislimo nasprotno."
2