Poslanska večina proti ohranitvi Kosove komisije

Ob tem je poslanska večina zavrnila dopolnilo Zares, po katerem bi se komisija za preprečevanje korupcije ohranila.

Zakon o omejitvah in prepovedih za nosilce javnih funkcij je vlada pripravila potem, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je del zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo neskladen z ustavo. Ta zakon je namreč predvideval, da se pristojnosti komisije za preprečevanje korupcije prenesejo na parlamentarno komisijo, kar pa za ustavno sodišče ni bilo sprejemljivo.

Prenos pristojnosti na računsko sodišče in volilne komisije

S sedanjim predlogom pa se pristojnosti komisije prenašajo na računsko sodišče in druge organe. Nadzor nad prejemanjem daril, poslovanjem podjetij, finančnim in premoženjskim stanjem bi izvajalo računsko sodišče, nadzor nad nezdružljivostjo opravljanja javne funkcije z pridobitno dejavnostjo pa bi opravljale volilne komisije. Zakon tudi določa datum, ko naj bi bila ukinjena komisija za preprečevanje korupcije, in sicer s 1. januarjem 2009.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Romana Repa predlagani zakon ureja etična pravila v državi ter spoštuje načelo delitve oblasti in transparentnosti.

Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da bi kazalo ustreznost predlagane širitve pristojnosti računskega sodišča ponovno oceniti tako s ustavnega kot pravnosistemskega vidika. Računsko sodišče je namreč z ustavo opredeljeno kot najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. V razmerju do drugih državnih organov je samostojen in neodvisen organ, vezan le na ustavo in zakon, zato ga ni mogoče uvrščati v nobeno od treh vej oblasti.

Računsko sodišče ne bo centralni organ za preprečevanje korupcije Tomaž Vesel z računskega sodišča pa meni, da računsko sodišče ne bo imelo težav pri izvajanju novih nalog, opozarja pa, da računsko sodišče ne bo postalo centralni organ za preprečevanje korupcije, zato nekatera vprašanja ostajajo oprta.

Terčon: Spremembe bi morale iti ravno v drugo smer

V opozicijskih poslanskih skupinah so vladi očitali, da gre zgolj za nov poskus ukinitve protikorupcijske komisije, ki jo vodi Drago Kos. Po mnenju Davorina Terčona (Zares) "smo poskusom ukinitve komisije priča že ves mandat". Spremembe bi po njegovem mnenju morale iti ravno v drugo smer, in sicer tako, da bi komisija kot neodvisen organ dobila nove pristojnosti.

Gulič: Predlagatelju ni do tega, da bi se resno lotil omejevanja korupcije Tudi po mnenju Mirana Potrča (SD) je pri preprečevanju korupcije bistveno preventivno delovanje, kar pa je mogoče le v okviru neodvisne komisije. Da se kar naprej pojavljajo poskusi za ukinitev Kosove komisije, je prepričan tudi Aleš Gulič (LDS). Ker bo vlada boj proti korupciji tako razpršila, po Guličevem mnenju predlagatelju ni do tega, da bi se resno lotil omejevanja korupcije. Tudi poslanec Lipe Boštjan Zagorac je prepričan, da gre za osebno zamero do predsednika protikorupcijske komisije.

Koalicija: Zakon ne ukinja Kosove komisije

V poslanski skupini Zares so predlagali nekaj dopolnil, s katerimi so želeli protikorupcijsko komisijo ohraniti, a jih je poslanska večina zavrnila. V koalicijskih poslanskih skupinah so bili namreč prepričani, da zakon ne ukinja Kosove komisije, saj je bila ta ukinjena že z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, kot je denimo pojasnil predsednik odbora Drago Koren (NSi).

Enako je menil Dimitrij Kovačič (SDS), ki pravi, da ustavno sodišče omenjenega zakona ni razveljavilo, pač pa le ugotovilo, da je nekaj določb ustavno spornih. Predlagani zakon tako po njegovem mnenju sledi napotilom ustavnega sodišča.

Opozicijski člani odbora so sicer želeli že na začetku seje omenjeni zakon na predlog Barbare Žgajner Tavš (Lipa) umakniti z dnevnega reda seje, a predlog na odboru ni bil izglasovan.

Za sejo DZ pripravljenih še nekaj zakonov s področja pravosodja

Člani odbora za notranjo politiko so se opredelili še do novele zakona o pravdnem postopku, ki naj bi omogočila učinkovito in hitrejše vodenje postopkov v civilnih zadevah, ter paketa zakonov, s katerimi se ukinja krajevno pristojnost v katastrskih in zemljiškoknjižnih zadevah. Sejo bodo nadaljevali v sredo.

Za učinkovito in hitrejše vodenje postopkov v civilnih zadevah

Kot povedal pravosodni minister Lovro Šturm, je temeljni cilj novele zakona o pravdnem postopku učinkovito in hitrejše vodenje postopkov v civilnih zadevah. Minister je poudaril, da je glavna novost predloga zakona ureditev pritožbenega postopka, saj je bil razlog za dolgotrajne postopke razveljavitev razsodb sodišč prve stopnje. Sodne zadeve, ki bodo prišle na drugo stopnjo, se tako ne bodo več vračale na prvo stopnjo, temveč bo moralo to sodišče o njih dokončno samo odločiti.

Novost je tudi ureditev sistema vročanja, ki omogoča vročanje fizičnim osebam na naslovu za vročanje, ki je opredeljen v noveli zakona o prijavi prebivališča. Tako bodo povečali učinkovitost osebnega in neosebnega vročanja ter vročanja med strankami in na delovnem mestu. V skladu s predlogom novele zakona se glede sestave sodišča prve stopnje uveljavlja načelo sojenja po sodniku posamezniku, kar pomeni, da ne bo več treba soditi v sodnih senatih.