Poslanci soglasno sprejeli pokojninsko reformo

Še pred tem je DZ sprejel tudi vsa dopolnila, ki jih je k 20 členom vložila koalicija. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je pred glasovanjem spomnil na strateški cilj, ki naj bi ga dosegli z reformo, to pa je stabilizacija pokojninske blagajne. Pozitivni učinek reforme bo po njegovi oceni viden že v letu 2013, "a ne na račun višine pokojnin, temveč na račun zaostrenih pogojev". "Za starostno pokojnino bo treba delati približno 40 let," je poudaril. "Imeli bomo bolj dostojne pokojnine, če bomo delali nekoliko dlje," je povzel. Po sprejetju reforme pa je dejal, da je "soglasno sprejetje reforme dobra popotnica za njeno uveljavitev". Izrazil je upanje, da bo dala pričakovane rezultate "predvsem v smislu, da bodo pokojnine dostojne, da bomo stabilizirali pokojninsko blagajno in da bodo ljudje dobili sporočilo, da se splača ostati dlje aktiven".

"Problematizirali so druga vprašanja, a tega ne" Socialni partnerji so pogajanja o reformi končali v ponedeljek pozno popoldne, odprti pa sta ostali še vprašanji odmere pokojnine za moške in prehodnega obdobja zaradi ukinjanja dodane dobe za čas študija. Na to je v uvodnem nagovoru spomnil tudi Vizjak, ki je dejal, da je besedilo skoraj v celoti usklajeno s sindikati. Le Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije nasprotuje ukinitvi dodane dobe za čas študija brez prehodnega obdobja. Toda zdajšnja rešitev v reformi je takšna kot v reformi, ki jo je pripravila prejšnja vlada, sicer zavrnjena na referendumu, je dejal minister. "Problematizirali so druga vprašanja, a tega ne," je dejal Vizjak.

Zavrnil je očitke, da reforma ni dolgoročno naravnana. "Leta 2060 bo za pokojnine treba nameniti približno milijardo evrov manj sredstev, kot pa če te reforme ne bi bilo," je dejal minister.

Žgajnar Tavševa: Minister je ravnal modro Poslanske skupine pa so v predstavitvi stališč poudarile predvsem nujnost pokojninske reforme. Glede na dejstvo, da je pokojninska blagajna iz leta v leto manj vzdržna, vrednost pokojnin pa se znižuje, bi reformo pokojninskega sistema potrebovali prej, je v imenu SD dejala Andreja Črnak Meglič. Podporo reforme s strani SD je poslanska napovedala že pred glasovanjem in pojasnila, da še zlasti zato, ker je vladna stran umaknila nekatere sporne določbe. Med temi je bil člen, po katerem bi pravice po posebnih pogojih prenesli iz pokojninskega zakona v druge predpise, je spomnila.

Podobno je v imenu PS dejala Barbara Žgajner Tavš. "Minister je ravnal modro in prisluhnil marsikateremu resnemu opozorilu opozicije," je dejala.

Koalicija poudarila prednosti V poslanskih skupinah koalicijskih strank SLS, NSi, DL in SDS so poudarili prednosti, ki jih po njihovi oceni prinaša reforma. Truda Pepelnik iz DL je pozdravila preglednost pri odmeri pokojnine, tako da bo "vsak vedel, kolikšen delež plače bo znašala njegova pokojnina".

V DeSUS so opozorili na to, da se bodo pokojnine v letu 2013 uskladile v skladu z rastjo plač. Vendar pa uskladitev ne bo smela presegati 50 milijonov evrov, je dejala Jana Jenko.

V SLS so ocenili, da bo reforma, pomenila enega od pomembnih zakonov, ki Slovenijo lahko pomaknejo bližje k izhodu iz krize. "Z vsakim letom odlašanja z reformo se tudi za bodoče upokojence pogoji slabšajo, saj se z vsakim letom slabša odmera pokojninske osnove," je dejal Mihael Prevc.

Tonin: Tisti, ki bo reformo rušil, bo moral prevzeti odgovornost Matej Tonin (NSi) je menil, da se bo tisti, ki bo na referendumu ali drugje rušil to pokojninsko reformo, "na nek način zavzemal za nižje pokojnine in za nevzdržne javne finance". "Seveda bo moral za te stvari prevzeti odgovornost," je dejal.

Romana Tomc je v imenu poslanske skupine SDS poudarila, da se upokojitvena starost ne bo dvigovala samo zaradi zaostrovanja pogojev, ampak predvsem na račun dobrih stimulacij za daljše delo. Sistem pa je zdaj postal bolj pregleden, je ocenila. "Predvsem je pomembno, da ne zavaja več ljudi z napačnimi pričakovanji glede višine njihovih pokojnin," je dejala.

Laszlo Göncz pa je v imenu poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti reformo ocenil kot zakon, ki je v pretežni meri deležen konsenza parlamentarnih strank in večine socialnih partnerjev.

Reforma stopi v veljavo s 1. januarjem 2013 Po prizadevanjih vlade naj bi reforma, s katero bi zvišali upokojitveno starost in zagotovili finančno vzdržnost pokojninske blagajne, začela veljati s 1. januarjem 2013. Pozitivni finančni učinki reforme naj bi v letu 2013 znašali 150 milijonov evrov.