Petek, 12. 7. 2019, 7.18
5 let, 4 mesece
Državni zbor v zadevi Kangler odredil parlamentarno preiskavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
2
Poslanci so odredili parlamentarno preiskavo glede pregona državnega svetnika in nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja.
Državni zbor je na zahtevo državnega sveta odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. Preiskavo so pozdravili v SDS, NSi in SNS, iz vrst koalicije in Levice pa je bilo ob opozorilih o njeni nedopustnosti slišati napovedi, da v preiskovalni komisiji ne nameravajo sodelovati.
Državni zbor o odreditvi parlamentarne preiskave ni glasoval, saj jo mora na zahtevo državnega sveta odrediti v skladu z ustavo. Čeprav je zahteva državnega sveta sprožila številne kritike zaradi domnevnega kršenja ustavnega načela delitve oblasti, pa državni zbor ni imel vzvodov, da preiskave ne bi odredil.
Državni svet je sicer zahtevo za preiskavo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega pregona nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Franca Kanglerja, zahteval na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov, ki so se vsi končali v Kanglerjevo korist.
V SDS, NSi in SNS se strinjajo s preiskavo o pregonu Kanglerja
Po besedah državnega svetnika Marjana Maučeca je pri tem nedvomno prišlo do zlorab javnih funkcij za politično obračunavanje. Poleg tega pa je znanih še kar nekaj primerov, pri katerih je prišlo do zlorabe organov pregona, zato lahko preiskovalna komisija preiskavo razširi tudi nanje, je prepričan državni svetnik.
Da gre v primeru Kangler le za vrh ledene gore, pod gladino pa je še kup primerov, ki kažejo, da so bile posameznikom v sodnih postopkih kršene človekove pravice, menijo tudi v SDS. Primer Kangler po besedah poslanca SDS Dejana Kaloha "še posebej štrli iz te policijsko-tožilske-sodne sprege". V SDS preiskavo zato pozdravljajo, saj verjamejo, da bo ugotovila širše stanje na področju pravosodja.
Primer Kangler po besedah poslanca SDS Dejana Kaloha "še posebej štrli iz policijsko-tožilske-sodne sprege". V SDS preiskavo o pregonu Kanglerja zato pozdravljajo.
Med tistimi, ki se strinjajo z omenjeno preiskavo, so tudi poslanci NSi. Po besedah Blaža Pavlina se ne morejo sprenevedati, da v sodstvu ne prihaja do pritiskov. Primer Kangler vzbuja veliko skrb za spoštovanje človekovih pravic in za slovenski pravni red, meni poslanec. Kot je dejal, je naloga državnega zbora, da pregleda in analizira primere, v katerih prihaja do procesnih napak.
Tudi v SNS pozdravljajo parlamentarno preiskavo, ki po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega pomeni prelomnico v slovenskem političnem prostoru. Na preiskovalni komisiji po njegovi napovedi ne bodo govorili samo o Kanglerjevem primeru, ampak tudi o koruptivnosti sodstva, tožilstva in policije.
Koalicija in Levica opozarjata, da je odreditev takšne preiskave nedopustna
V koaliciji in Levici medtem opozarjajo, da je odreditev takšne preiskave nedopustna, pri čemer so se sklicevali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Ta je med drugim opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le na tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni državnemu zboru. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti.
V LMŠ imajo po besedah Tine Heferle zato resne dvome o dopustnosti takšne preiskave, saj grobo krši temeljno načelo pravnega sistema, to je načelo delitve oblasti. Odreditev preiskave je sicer neizogibna, je ugotovila poslanka največje vladne stranke in hkrati napovedala, da bodo v poslanski skupini LMŠ opravili resen in kritičen razmislek, ali v takšni komisiji sploh želijo sodelovati.
V LMŠ imajo po besedah Tine Heferle resne dvome o dopustnosti takšne preiskave, saj grobo krši temeljno načelo pravnega sistema, to je načelo delitve oblasti.
Nad zahtevo za preiskavo so zaskrbljeni tudi v SD, kjer poudarjajo, da pri preiskovalni komisiji v zadevi Kangler ne bi šlo za zadevo javnega, pač pa za zadevo osebnega pomena. Poslanec SD Predrag Baković se je vprašal, kako bo državni zbor ugotavljal kršitev človekovih pravic v zadevi, ko pa nima vpogleda v sodne spise in celotne slike primera. "In tudi prav je, da je nima," je dodal.
Da takšna preiskava ni v javnem interesu, pač pa le v Kanglerjevem, poudarjajo tudi v SMC. "Takšna komisija bi se zlahka imenovala komisija za Kanglerjevo maščevanje sodnikom in tožilcem," je dejal Igor Zorčič. Tudi v SMC imajo resne pomisleke, ali sodelovati v takšni komisiji, pri čemer jih po Zorčičevih besedah tudi žalosti, da je državni zbor tako nekritično sprejel zahtevo za preiskavo.
Da v tej "blamaži" ne nameravajo sodelovati, je zatrdila tudi poslanka Levice Nataše Sukič, ki je prav tako prepričana, da državni zbor tako očitne zlorabe instrumenta parlamentarne preiskave ne bi smel dopustiti. "Državni zbor ne more biti mesto za županov boj," je dejala Sukičeva in spomnila na istoimensko knjigo. O sodelovanju v preiskovalni komisiji bodo temeljito razmislili tudi v SAB, je napovedala Maša Kociper.
Vrhovno tožilstvo: Parlamentarna preiskava politični proces zoper sodnike in tožilce
Na vrhovnem državnem tožilstvu so razočarani nad odreditvijo preiskave v zadevi Kangler. Menijo namreč, da gre za politični proces zoper sodnike in tožilce. Predsednik DZ Dejan Židan medtem opozarja, da je bil DZ takšen korak ob zahtevi DS dolžan narediti, naslednji korak, imenovanje komisije, pa bo v rokah poslancev.
Današnja odločitev DZ vrhovnemu državnemu tožilstvu vzbuja dvom o spoštovanju in uresničevanju najvišjih načel, ki so zapisana v ustavi, hkrati pa se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zavedajo posledic, ki jih imajo tovrstna ravnanja za ugled Slovenije v mednarodni skupnosti.
Kot so dodali, zagovarjajo stališče, da je neodvisno pravosodje, ob upoštevanju vladavine prava, eden od bistvenih postulatov sodobnih demokratičnih držav. Nespoštovanje pravne države, ki temelji na ustavnem načelu delitve oblasti, pa ima lahko resne negativne posledice, ne le na notranjem, ampak tudi na mednarodnem področju. To med drugim potrjuje takojšnji odziv Skupine držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) že ob možnosti, da bi se ustanovila parlamentarna preiskovalna komisija.
"Ta je z današnjim dnem dokončno dobila zeleno luč za preiskovanje politične odgovornosti pravosodnih funkcionarjev, ne oziraje se ne na proteste številnih akterjev v pravosodju ne na opozorilo zakonodajno pravne službe državnega zbora o nezakonitosti tovrstnega ravnanja, ki naj bi presegalo pristojnosti DZ in kršilo ustavna določila," so še zapisali na vrhovnem tožilstvu.
Državni zbor ni imel možnosti
Predsednik DZ Židan je medtem pojasnil, da državni zbor ni imel druge možnosti, kot da preiskavo odredi. Ustava namreč določa, da mora DZ na zahtevo državnega sveta to storiti. V tej fazi se po njegovih besedah računa na predlagatelja zahteve, da bo upošteval načelo ločenosti vej oblasti ter mnenje zakonodajno-pravne službe. A DS ni niti nakazal, da želi nekatere stvari upoštevati, je dodal.
Medtem ko je bil DZ prvi korak – torej odreditev preiskave – dolžan storiti, pa je drugi korak imenovanje članov in vodstva preiskovalne komisije, odgovornost poslancev in državnega zbora. Židan pričakuje, da se bo "pri tej konkretni komisiji upoštevalo, da imamo tri ločene veje oblasti".
Poslovnik o parlamentarni preiskavi namreč določa, da DZ za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo, o imenovanju pa državni zbor glasuje. Poslovnik dopušča tudi možnost, da poslanska skupina lahko sklene, da v preiskovalni komisiji ne bo sodelovala.
2