Torek, 22. 9. 2020, 8.24
4 leta, 3 mesece
Rebalansu proračuna se obeta zadostna podpora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
12
Poslanci so po celodnevni razpravi končali obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo nad 13 milijard evrov in ustvarja rekorden primanjkljaj, ki pa je po pojasnilih vlade neizbežen. Glasovanje bo v sredo.
Rebalans je potreben, ker je bil proračun za leto 2020, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, pripravljen na popolnoma drugačnih izhodiščih, kot jih je začrtala epidemija novega koronavirusa. Z njim se bodo letošnji odhodki državnega proračuna povečali za tri milijarde evrov na 13,39 milijarde evrov, prihodki pa se bodo zmanjšali za skoraj 1,6 milijarde evrov na 9,19 milijarde evrov. Namesto presežka bo tako državna blagajna konec leta izkazovala primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov, poroča STA.
"Gre za najbolj socialno naravnan proračun do zdaj," je bil zadovoljen poslanec SDS Marko Pogačnik. Vlada v času krize ni pozabila na državljanke in državljane ter podjetja, je dejal Pogačnik in ugotovil, da se je s sprejetimi ukrepi pomagalo ljudem in gospodarstvu. "Denar se je dal tistemu, ki ga je najbolj potreboval, torej ljudem. Za razliko od prejšnjih kriz se tokrat ni reševalo finančnih institucij," je poudaril poslanec SDS.
Pohvale na račun socialne usmerjenosti obravnavanega rebalansa
Tudi Robert Polnar (DeSUS) je pohvalil izrazito socialno usmerjenost obravnavanega rebalansa. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so višji za 460 milijonov evrov, 922 milijonov evrov več pa je namenjenih v obliki subvencij gospodarskim subjektom za ohranjanje delovnih mest. Kot poslanec DeSUS je izpostavil povečanje proračunskih sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne za 215 milijonov evrov. "Nikomur ne pride na misel, da bi omejeval socialne pravice upokojencev," je dejal Polnar.
Prav tako sta na številne ukrepe za blažitev posledic epidemije covid-19 spomnila Jožef Horvat (NSi) in Monika Gregorčič (SMC). "Vlada je praktično že v 100 urah po prisegi prišla pred DZ s prvim zakonskim paketom, ki je šel v smeri pomoči ljudem in gospodarstvu," je dejal Horvat. Gregorčičeva je dodala, da je vlada glede na okoliščine odgovorila na razmere v državi hitro, odgovorno in ustrezno. "Sprejeti so bili številni ukrepi, zaradi katerih gospodarski padec ni bil tako boleč," je dejala poslanka SMC.
"Vladi ne bi bilo treba tako močno povečati odhodkov"
Poslanci opozicije so medtem po poročanju STA opozarjali, da imajo protikoronski ukrepi predvsem finančne posledice in da bo državni proračun ob povečanju odhodkov ter zmanjšanju prihodkov leto 2020 končal s primanjkljajem v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka bruto domačega proizvoda. "Pred nami je rebalans proračuna, ki prinaša največji primanjkljaj v zgodovini Slovenije," je dejal Miha Kordiš (Levica).
Hkrati vlada zanemarja ključna področja družbe, odločila se je za stradanje zdravstva, znanosti, kulture in prostovoljnih gasilcev, je nadaljeval Kordiš. Rebalans je označil kot nesprejemljiv, vladi pa očital, da je poslancem v obravnavo namesto jasne vizije razvoja in izhoda iz krize posredovala napoved rekordnega trošenja brez utemeljitve.
V SNS so prepričani, da vladi ne bi bilo treba tako močno povečati odhodkov. "Mislimo, da je bila država preveč radodarna," je dejal poslanec SNS Jani Ivanuša, ki je ugotovil, da so velik del proračunskih sredstev dobili tisti, ki jih sploh niso potrebovali. Številna podjetja imajo na primer polne bančne račune, vprašanje pa je tudi, koliko prebivalcev je res potrebovalo dodatna sredstva, saj "smo večinoma vsi sedeli doma".
LMŠ in SAB: Rebalans ni razvojno naravnan
Igor Peček (LMŠ) je dejal, da bi morala vlada vzeti tam, kjer ne bo porabila, ter dati tja, kjer bo denar potrebovala. "A ni tako," je poudaril poslanec LMŠ in ugotovil, da se bodo odhodki tudi ob odštetju sredstev za financiranje ukrepov za omejitev posledic epidemije povečali. V rebalansu po mnenju LMŠ ni nobene razvojne usmeritve ali ukrepa za ponoven zagon gospodarstva, prav tako ne investicij v javno infrastrukturo. "Odsotnost razvojne usmeritve je za nas skrb vzbujajoča," je dejal Peček.
Da rebalans ni razvojno naravnan, ugotavljajo tudi v SAB. To po besedah poslanca SAB Marka Bandellija med drugim dokazuje zmanjšanje sredstev na področju znanosti, raziskav in razvoja: "Vlada ne zna pokazati poti, po kateri bo državo popeljala nazaj na pravo pot." Opozoril je, da se z rebalansom nekateri odhodki, ki niso povezani z epidemijo, povečujejo tudi za dvakrat. Javni denar pod pretvezo epidemije odhaja neznano kam, je dejal Bandelli in obravnavane dokumente označil za netransparentne.
Poslancem SD pa se zdita proračunski primanjkljaj in trošenje države v aktualnih okoliščinah po besedah njihovega poslanca Janija Prednika logična in razumljiva. "Popolnoma normalno se nam zdi, da se za spopad z epidemijo veliko zadolžuje in troši," je povedal Prednik. Sredstva se povečujejo na veliki večini postavk, je ugotovil Prednik, vendar pa je hkrati opozoril, da je seznam poražencev dolg. Ministrstvo za zdravje bo po njegovih besedah dodatna sredstva prejelo le za epidemijo, medtem ko se zmanjšujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah. Še posebej neverjetno se Predniku zdi, da vlada zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo.
O rebalansu proračuna bodo glasovali v sredo
Poslanci bodo o podpori rebalansu proračuna glasovali v sredo. Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi izpostavljali hiter in ustrezen odziv vlade na epidemijo. Nasprotovali jim bodo v LMŠ, Levici in SAB pa tudi v SD, če ne bodo sprejeti njihovi predlogi za prerazporeditve. V SNS so povedali, da rebalansu proračuna ne bodo nasprotovali.
Poslanci so se seznanili s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna
Državni zbor se je danes seznanil tudi s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Z njo se zvišuje predvidena zadolžitev države v tem letu, je povedal finančni minister Andrej Šircelj. Potrebni obseg zadolžitve države v letu 2020 se v primerjavi z veljavnim zakonom zvišuje z nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov na skoraj 7,3 milijarde evrov.
V to številko je zajeta tudi že izvedena zadolžitev države za namen financiranja omilitve posledic epidemije covid-19 v znesku nekaj manj kot 2,2 milijarde evrov, je po poročanju STA povedal Šircelj. Poslanci bodo novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki so ji podporo napovedali v SDS, SMC, NSi in DeSUS, prav tako potrjevali v sredo. V opoziciji so do novele bolj zadržani.
12