Poslanci danes o "lex Penko"

V koaliciji noveli nasporotuje DeSUS, v SLS bodo glasovali po lastni presoji. V opoziciji le SNS meni, da novela ni protiustavna. Marolt: Izključujemo dvom o poštenosti sojenja V skladu s predlagano novelo tisti, ki je v zadnjih štirih letih opravljal funkcijo sodnika ali državnega tožilca, ne more biti odvetnik, je povzel državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Naloga zakonodajalca je, da se z zakonsko ureditvijo ne le zagotovi pošteno sojenje, temveč se z njo tudi izključi vse elemente, ki bi zbujali dvom o poštenosti sojenja, je dodal.

Zakon le zaradi Penka? Pojavljajo se očitki, da koalicija zakon sprejema le zaradi nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka. Penko se je, kot je znano, še v času trajanja mandata na tožilstvu sestajal s svojo sedanjo stranko, šefom SCT Ivanom Zidarjem, proti kateremu teče več postopkov zaradi korupcije. Minister za pravosodnje Lovro Šturm je za TV Slovenija dejal, da je bil Penkov primer "kaplja čez rob" in priznal, da je bilo podobnih primerov že mnogo.

Kovačič (SDS): Nekateri dogodki kažejo, da je treba to omejiti Dimitrij Kovačič je v imenu poslanske skupine SDS povedal ,da so spremembe primerne in "vzbujajo zaupanje javnosti, kajti nekateri dogodki, nekateri konkretni primeri neposrednega prihajanja s strani tožilcev in sodnikov v odvetniške vrste kažejo na to, da je potrebno to zadevo omejiti sistemsko," je dejal.

Darja Lavtižar Bebler (SD): To je zloraba pravne države Darja Lavtižar Bebler (SD), da gre pri sprejemanju zakona "za zlorabo zakonodajnega postopka, zlorabo pravne države in zlorabo ustavnosti in zakonitosti v tej državi". Poslanka je namreč 22. februarja po rednem postopku vložila svoj predlog sprememb zakona o odvetništvu, ki mu je DZ odvzelo prednost v zakonodajni proceduri s tem, da je "zahteval dopolnitev predloga s stavkom: "predlog zakona ne bo imel drugih posledic".

Moge (LDS): V očitem neskladju z ustavo in pravnim redom EU Rudolf Moge je v imenu poslanske skupine LDS pojasnil, da zakonu v poslanski skupini nasprotujejo, ker "gre v tem primeru še za enega v nizu zakonov, ki je v očitnem neskladju z ustavo in tokrat tudi s pravnim redom Evropske unije".

Vili Rezman je povedal, da v poslanski skupini DeSUS nasprotujejo sprejetju zakona o odvetništvu, saj zavračajo način sprejemanja ter večino predlagane vsebine. Dejal je, da je potrebnega več časa.

Potrč (SD): To je že usklajeno Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč ocenjuje, da zakon ni nujen in ga zato v poslanski skupini SD ne bodo podprli. "Nezdružljivost opravljanja funkcij je v obstoječi zakonodaji že urejena," je prepričan.

Jelinčič (SNS): Skrajni čas je Predsednik SNS Zmago Jelinčič je v imenu poslanske skupine SNS izpostavil možnost, da lahko nekdo danes nekomu sodi in ga zatem naslednji dan brani. "Skrajni čas je, da se je ministrstvo lotilo reševanja tudi tega segmenta. Zakaj tudi sodniki ne bi imeli konkurenčne klavzule, če jo imajo v policiji?" se sprašuje Jelinčič.

V SLS menijo, da novela posega v ustavo in bo marsukaterega mladega pravnika odvrnila od sodniške službe. V Lipi menijo, da gre za dvoličnost vlade, saj zakon utrjuje trajnost sodniškega mandata.

V društvu državnih tožilcev kritični

Društvo državnih tožilcev Slovenije ocenjuje predlog novele zakona o odvetništvu, ki ga je vlada posredovala v sprejem DZ, kot zgrešen korak pri urejanju stanja na področju pravosodja. Predlog se problematike prehajanja sodnikov in tožilcev ne loteva niti na pravi strani niti na pravi način, je zapisal predsednik društva Boštjan Škrlec.

"Glavni razlog odhodov so prenizke plače" Po njegovem mnenju ni mogoče spregledati, da so vzroki prehodov iz državnega v zasebni pravosodni sektor največkrat prenizke plače in neustrezni pogoji za delo sodnikov in tožilcev. Država je namesto tega, da bi izboljševala pogoje in predvsem z ustreznejšim nagrajevanjem vzpodbujala najboljše pravnike za delo v pravosodju, z neustrezno razvrstitvijo v novem plačnem sistemu zlasti pri najsposobnejših sodnikih in tožilcih vzbudila premislek o nadaljevanju dela v odvetništvu, je prepričan Škrlec. Posledice takega stanja, zaradi katerih je vedno manj prijav na prosta mesta, naj bi zdaj po njegovih besedah odpravili s štiriletno prepovedjo prehoda v odvetništvo.

"Zmanjšal se bo interes za prosta mesta" Društvo ocenjuje, da bo sprejem predlaganega zakona namesto odprave kadrovskih težav in povečanja ugleda sodstva in tožilstva povzročil nasprotne učinke. Zaradi "konkurenčne klavzule" se bo zmanjšal interes za razpisana prosta mesta, sodniške in tožilske vrste pa bodo v veliko večjem številu kot doslej zapuščali predvsem strokovni sodelavci, torej najperspektivnejši kadri, "v katerih izobraževanje vlagamo sredstva in delo in bi se morali zaposliti na pravosodnih funkcijah, saj zanje prepoved prehoda v odvetništvo ne velja", je zapisal Škrlec.

"Rešitev vzbuja občutek prisline vezanosti na funkcijo" Predvidena prepoved, ki je bila na odboru sprejeta po nujnem postopku in brez predhodne razprave s sodniki, tožilci in odvetniki, bo po Škrlečevih besedah še zaostrila spore, ki so se začeli zaradi plačne reforme in stopnjevali s sodniško stavko in posegi v neodvisnost odvetništva. Predlagana rešitev vzbuja občutek prisilne vezanosti na funkcijo in odvisnosti od organov, ki odločajo o morebitnem njenem prenehanju. Zato ne bo povečala videza nepristranosti sodnikov in tožilcev, navaja predsednik društva.

Ob nastopu funkcije niso mogli predvideti prepovedi Prepoved je po prepričanju društva v nasprotju z ustavo, za državne tožilce pa izrazito nesorazmerna. Ne le zaradi štiriletnega trajanja, pač pa predvsem zaradi njenega obsega. Poleg tega prepoved krši načelo zaupanja v pravo, saj ob nastopu funkcije sedanjih sodnikov in tožilcev ni veljala, zato njenih učinkov niso mogli predvideti, niti ne predvideva nobenega prehodnega obdobja ali nadomestila za poseg v ustavno svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo.

Klavzula tudi za ministre Prepoved je po mnenju društva v neskladju tudi z načelom enakosti, saj ni uveljavljena za številne druge poklice in funkcije, pri katerih je prav tako pomemben videz nepristranosti, tako zlasti za ministre, druge funkcionarje z javnimi pooblastili, uradnike in javne uslužbence. Zaradi vsega navedenega Društvo državnih tožilcev Slovenije ocenjuje, da predlagani zakon ne prispeva k razreševanju temeljnih problemov delovanja pravne države in kazenskega pravosodja, je še zapisal Škrlec.

Najprej zakon o dohodnini Predlog novele zakona o odvetništvu je bil na dnevni red uvrščen takoj za novelo zakona o dohodnini, o kateri poslanci že razpravljajo. Ker pa naj bi ob 13. uri premier Janez Janša poslancem predstavil poročilo o predsedovanju Slovenije Svetu EU in deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju naslednjega predsedujočega tria, tj. od 1. julija letos do decembra 2009, naj bi poslanci trenutno razpravo prekinili in jo nadaljevali po 2. in 3. točki dnevnega reda.

Takšnemu poteku seje so sicer v opozicijskih poslanskih skupinah nasprotovali.